Page 434 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 434
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
niki povezani z glasbo: kot ustvarjalci, poustvarjalci, njeni spodbudniki,
obrtniki/rokodelci, meceni itd.; in ne glede na stopnjo njihove glasbene izo-
brazbe: profesionalni glasbeniki, ljubitelji in tisti, katerih primarni poklic
ali družbeni status je predpostavljal glasbeno udejstvovanje.
Pridobljeni podatki kažejo na pestrost glasbenih migracij na Slovenskem,
ki pa zaradi široko zastavljenega pojma migracij ne kažejo realnega glas-
benega stanja na Slovenskem. Razprava zato v ospredje postavlja predvsem
trajnejše migracije in podrobneje predstavlja na slovensko priseljene glas-
benike ter njihov vpliv na tukajšnje glasbeno življenje.
Za jasnejšo predstavo o glasbenem življenju v 17. in 18. stoletju na ozemlju
današnje Slovenije so v raziskavi izpostavljeni njegovi tvorci in pojasnjeni
njihovi vplivi. Predstavljene so najvidnejše ustanove na današnjem sloven-
skem ozemlju, ki so bile povezane z glasbenimi popotniki in prikazano nji-
hovo delovanje.
Predstavljena celostna podoba glasbenih migracij kaže na njihovo vlogo
pri razvoju glasbenega dogajanja na današnjem Slovenskem ter na vpetost
le-tega v širši evropski glasbeno migracijski okvir.
Ključne besede: 17.–18. stoletje, slovensko ozemlje, začasne/trajne migracije,
migracijski glasbeniki, ljubljanska stolnica
Viktor Velek
Tamburaška glasba v glasbeni kulturi dunajskih Slovanov
v 19. in na začetku 20. stoletja
Prispevek »Tamburaška glasba v glasbeni kulturi dunajskih Slovanov v 19.
in na začetku 20. stoletja« predstavlja raziskavo, ki je potekala v letih 2008–
2011 (projekt FWF »Musikkultur der Wiener Tschechen 1840–1939«).
Uvodni del prispevka je osredotočen na pojav »slovanskega Dunaja« na pre-
lomu 19. in 20. stoletja. Življenjske in politične razmere Slovanov v prestol-
nici monarhije so bile tesno povezane z razvojem njihovega kulturnega ži-
vljenja. V nadaljevanju je na kratko opredeljena tamburaška glasba in njeno
širjenje kot posledica migracij slovanskih študentov. Sledi opis metodologi-
je s poudarkom na merilih, ki jih je mogoče uporabiti za obravnavo zgodo-
vine slovanskih tamburašev na Dunaju.
Osrednji del raziskave tvorijo kratke predstavitve tamburaških društev na
Dunaju. Eden izmed zaključkov je, da je bil Dunaj nekakšno »prehodno vo-
zlišče« za tamburico na poti z Balkana na Češko. Poudariti je treba, da je
pri geslu »tamburaš« v Slovníku české hudební kultury (Slovar češke glas-
bene kulture) omenjen samo en češko-dunajski skladatelj (za tamburico).
432
niki povezani z glasbo: kot ustvarjalci, poustvarjalci, njeni spodbudniki,
obrtniki/rokodelci, meceni itd.; in ne glede na stopnjo njihove glasbene izo-
brazbe: profesionalni glasbeniki, ljubitelji in tisti, katerih primarni poklic
ali družbeni status je predpostavljal glasbeno udejstvovanje.
Pridobljeni podatki kažejo na pestrost glasbenih migracij na Slovenskem,
ki pa zaradi široko zastavljenega pojma migracij ne kažejo realnega glas-
benega stanja na Slovenskem. Razprava zato v ospredje postavlja predvsem
trajnejše migracije in podrobneje predstavlja na slovensko priseljene glas-
benike ter njihov vpliv na tukajšnje glasbeno življenje.
Za jasnejšo predstavo o glasbenem življenju v 17. in 18. stoletju na ozemlju
današnje Slovenije so v raziskavi izpostavljeni njegovi tvorci in pojasnjeni
njihovi vplivi. Predstavljene so najvidnejše ustanove na današnjem sloven-
skem ozemlju, ki so bile povezane z glasbenimi popotniki in prikazano nji-
hovo delovanje.
Predstavljena celostna podoba glasbenih migracij kaže na njihovo vlogo
pri razvoju glasbenega dogajanja na današnjem Slovenskem ter na vpetost
le-tega v širši evropski glasbeno migracijski okvir.
Ključne besede: 17.–18. stoletje, slovensko ozemlje, začasne/trajne migracije,
migracijski glasbeniki, ljubljanska stolnica
Viktor Velek
Tamburaška glasba v glasbeni kulturi dunajskih Slovanov
v 19. in na začetku 20. stoletja
Prispevek »Tamburaška glasba v glasbeni kulturi dunajskih Slovanov v 19.
in na začetku 20. stoletja« predstavlja raziskavo, ki je potekala v letih 2008–
2011 (projekt FWF »Musikkultur der Wiener Tschechen 1840–1939«).
Uvodni del prispevka je osredotočen na pojav »slovanskega Dunaja« na pre-
lomu 19. in 20. stoletja. Življenjske in politične razmere Slovanov v prestol-
nici monarhije so bile tesno povezane z razvojem njihovega kulturnega ži-
vljenja. V nadaljevanju je na kratko opredeljena tamburaška glasba in njeno
širjenje kot posledica migracij slovanskih študentov. Sledi opis metodologi-
je s poudarkom na merilih, ki jih je mogoče uporabiti za obravnavo zgodo-
vine slovanskih tamburašev na Dunaju.
Osrednji del raziskave tvorijo kratke predstavitve tamburaških društev na
Dunaju. Eden izmed zaključkov je, da je bil Dunaj nekakšno »prehodno vo-
zlišče« za tamburico na poti z Balkana na Češko. Poudariti je treba, da je
pri geslu »tamburaš« v Slovníku české hudební kultury (Slovar češke glas-
bene kulture) omenjen samo en češko-dunajski skladatelj (za tamburico).
432
