Page 432 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 432
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti

Mercadanta, Manno in Asiolija so obtožili, da so škodovali glasbenemu
okusu in počutju v marsikateri krščanski kapeli. Polemike se niso omeje-
vale le na priložnostno klevetanje, marveč je bilo v njih mogoče zaznati tudi
podtone pritožb, iz katerih so se izcimile celo obtožnice proti skladateljem
in izvajalcem, ki naj bi imeli na vesti spreminjanje opernega sloga v nekaj
kar za tisti čas ni bilo dobrodošlo.
V ozračju ne ravno prikrite diktature so predpisi, ki so jih izdajali škofi, za-
gotavljali »kazni« tistim, ki so v cerkev prinašali »nesmiselni«, »prostaški«
in »banalni« žanr, za katerega je veljalo, da mu je treba nameniti »posebno
pozornost«.
Ključne besede: kontrafakt, operne transkripcije, omejitve pristojnih orga-
nov, cecilijanizem, cenzura v 19. stoletju

Lubomír Spurný
Glasba in migracije: prispevek k zgodovini češke moderne
glasbe (1870–1945)
Referat ponuja pregled nekaterih različic migracijskih gibanj, ki jih je mo-
goče zaznati v češki glasbeni kulturi 19. in 20. stoletja. Obravnavana pod-
ročja so kompozicijske tehnike, pristopi, migracijsko gibanje posamezni-
kov in skupin. V 19. stoletju so denimo glasbeniki iz čeških dežel prispevali
k izjemnemu razvoju kultur evropskega vzhoda in juga. Značilno vlogo so
igrali glasbeniki, ki so prebivali na Slovaškem po ustanovitvi Češkoslova-
ške (1918). Nasprotno pa je bilo na češkem ozemlju znatno migracijsko gi-
banje nemških glasbenikov po letu 1933.
Ključne besede: češka glasba, migracija, kulturni transfer, Državni konser-
vatorij v Pragi

Katarina Tomašević
Davorin Jenko med slovensko in srbsko glasbo:
primer migracije glasbenih idej v slovanski glasbi
na prelomu 20. stoletja
Osnovni namen tega prispevka je pregledati položaj in vlogo uglednega
skladatelja in zborovodje Davorina Jenka (1835–1914) v obdobju nastajanja
in migracije panslavističnih idej skozi glasbo in glasbene dejavnosti tako v
Avstro-Ogrski kakor v Kraljevini Srbiji, predvsem na prelomu 20. stoletja.
Jenkovo plodno poklicno življenje je lahko tudi svojevrsten primer poti
glasbenega migranta. Rodil se je v Dvorju na Gorenjskem, študiral pa na
Dunaju, kjer se je pridružil širokemu krogu »napredne« slovanske mladeži,

430
   427   428   429   430   431   432   433   434   435   436   437