Page 194 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 194
Organizacijska kultura in organizacijska klima
organizacijsko urejenostjo doseči učinkovitejše delovanje organizacije v
ekonomskem okolju, ki se odraža v kulturi trga.
H2: V slovenskih podjetjih s tujim lastništvom si zaposleni izrazi-
teje želijo organizacijsko kulturo tipa klan.
V poglavju Analiza tipa organizacijske kulture smo dokazali, da si v
našem vzorcu anketirani v podjetjih, kjer so zaposleni, v prihodnje želijo
kulture klana (37 točk). Glede na posamezen tematski sklop smo preveri-
li tudi, katera je organizacijska kultura, ki si jo anketirani v podjetju, kjer
so zaposleni, želijo v prihodnje. Pri vseh sklopih se kot prevladujoča or-
ganizacijska kultura, ki si jo anketirani v podjetju, kjer so zaposleni, želi-
jo v prihodnje, izpostavi kultura klana. Hipotezo H2 potrdimo. Kultura
klana najbolj potrdi željo zaposlenih po harmoničnem sodelovanju, kjer
je tudi zaznava zaposlenih po dodani vrednosti največja.
194 H3: V slovenskih podjetjih s tujim lastništvom si zaposleni na
vodstvenih položajih želijo drugačen tip organizacijske kulture,
kot si ga želijo ostali zaposleni.
V poglavju Analize glede na spol, starost, zaposlitveno dobo, tip za-
poslitve in delovno mesto smo prikazali rezultate prevladujočega tipa
kulture, ki si ga anketirani v podjetjih, kjer so zaposleni, želijo v prihod-
nje. S pomočjo t-testa smo preverjali, ali lahko potrdimo tretjo hipotezo.
Slika 9.5: Ocena želene organizacijske kulture po področju dela
Sklepi iz raziskave
Glavni sklep empiričnega dela raziskave je, da si anketirani, ki so zaposle-
ni v slovenskih podjetjih s tujim kapitalom, želijo kulture klana, kot prev-
ladujoči kulturi v podjetju pa dojemajo kulturo trga in kulturo hierarhije.
Ad hoc kultura med anketiranimi ni izpostavljena.
Anketirani delajo v okolju, kjer prevladujejo stabilnost, kontrola in
uspešnost. V organizacijah, v katerih so zaposleni, je poslovna politika
organizacijsko urejenostjo doseči učinkovitejše delovanje organizacije v
ekonomskem okolju, ki se odraža v kulturi trga.
H2: V slovenskih podjetjih s tujim lastništvom si zaposleni izrazi-
teje želijo organizacijsko kulturo tipa klan.
V poglavju Analiza tipa organizacijske kulture smo dokazali, da si v
našem vzorcu anketirani v podjetjih, kjer so zaposleni, v prihodnje želijo
kulture klana (37 točk). Glede na posamezen tematski sklop smo preveri-
li tudi, katera je organizacijska kultura, ki si jo anketirani v podjetju, kjer
so zaposleni, želijo v prihodnje. Pri vseh sklopih se kot prevladujoča or-
ganizacijska kultura, ki si jo anketirani v podjetju, kjer so zaposleni, želi-
jo v prihodnje, izpostavi kultura klana. Hipotezo H2 potrdimo. Kultura
klana najbolj potrdi željo zaposlenih po harmoničnem sodelovanju, kjer
je tudi zaznava zaposlenih po dodani vrednosti največja.
194 H3: V slovenskih podjetjih s tujim lastništvom si zaposleni na
vodstvenih položajih želijo drugačen tip organizacijske kulture,
kot si ga želijo ostali zaposleni.
V poglavju Analize glede na spol, starost, zaposlitveno dobo, tip za-
poslitve in delovno mesto smo prikazali rezultate prevladujočega tipa
kulture, ki si ga anketirani v podjetjih, kjer so zaposleni, želijo v prihod-
nje. S pomočjo t-testa smo preverjali, ali lahko potrdimo tretjo hipotezo.
Slika 9.5: Ocena želene organizacijske kulture po področju dela
Sklepi iz raziskave
Glavni sklep empiričnega dela raziskave je, da si anketirani, ki so zaposle-
ni v slovenskih podjetjih s tujim kapitalom, želijo kulture klana, kot prev-
ladujoči kulturi v podjetju pa dojemajo kulturo trga in kulturo hierarhije.
Ad hoc kultura med anketiranimi ni izpostavljena.
Anketirani delajo v okolju, kjer prevladujejo stabilnost, kontrola in
uspešnost. V organizacijah, v katerih so zaposleni, je poslovna politika
