Page 195 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 195
9: Organizacijska kultura in finančna dodana vrednost v tujih podjetjih v Sloveniji 195
usmerjena v trženje, merilo uspeha je tržni delež. Poudarjeni sta konku-
renčnost in produktivnost. Primarna dejavnost organizacij je izpolnitev
cilja. Štejeta ugled in uspešnost. Organizacije imajo značilnosti tudi biro-
kratske organizacije (delitev dela, hierarhična ureditev položajev, formal-
no in strukturirano delovno okolje, zapisana vodila).
Anketirani pa si v prihodnje želijo biti zaposleni v delovnem okolju,
ki je prijazno, deluje kot velika družina, oziroma v okolju, kjer je poudar-
jen in omogočen osebni razvoj zaposlenih. V takšnih delovnih sredinah
vodilni skrbijo za zaposlene. Za uspešnost organizacije so pomembni de-
javniki, kot so: spodbujajoče okolje za delo, timsko delo, medsebojno so-
delovanje, dolgoročni osebni razvoj, razvita morala.
Vprašanje, ki se nam poraja, je, ali je kultura klana res organizacijska
kultura, ki je primerna za vsako podjetje in ki lahko pripelje do uspešne-
ga podjetja.
Kulturo klana bi lahko izpostavili kot družinsko ali prijateljsko delo-
vanje znotraj organizacije, ki pri ljudeh psihološko sproži največ pozitiv-
nih asociacij. Omenjena kultura podjetja uspešno deluje v panogah, kjer
je zahtevano tesno sodelovanje, kreativnost ipd. V primeru velikih podje-
tij, kjer kompleksnost in delovanje podjetij navzven obsega veliko širino
delovanja, struktura klana ne bi zmogla zagotoviti učinkovitega in uspe-
šnega delovanja.
Pri raziskavi uspešnosti podjetij pa ne moremo popolnoma potrditi
niti zavrniti trditve, da so tuja podjetja, ki v Sloveniji poslujejo s tujo orga-
nizacijsko kulturo, uspešnejša od domačih, slovenskih podjetij. Na pod-
lagi naše raziskave, v katero je bilo zajetih 396 slovenskih podjetij s tujim
lastništvom, se kaže tudi uspešnost le-teh. Pokaže se, da približno dve tre-
tjini podjetij posluje s pozitivnim poslovnim izidom.
Potrditev uspešnosti teh podjetij, merjene na podlagi poslovnega iz-
ida, pa potrjuje tudi Modic (2012), ki pravi, da lahko sodeč po rezultatih
slovenska podjetja v tuji lasti označimo za nekajkrat donosnejša od osta-
lega dela slovenskega gospodarstva. Prav tako meni, da je leto neuspešno
zaključila manj kot desetina velikih »tujih« družb. Zanimiv je tudi po-
datek, da »tuje« družbe bolj kot obseg prihodkov zanima ustvarjanje do-
bička.
Predviden prispevek k znanosti
Prispevek k znanosti lahko opredelimo že v izhodišču glede na trenutno
gospodarsko stanje v širšem okolju. Veliko podjetij se zaradi gospodarske
krize ni uspelo odzvati na način, da bi ohranila oziroma izoblikovala svoj
gospodarski položaj, pri čemer pomembno vlogo odigra tudi organizacij-
usmerjena v trženje, merilo uspeha je tržni delež. Poudarjeni sta konku-
renčnost in produktivnost. Primarna dejavnost organizacij je izpolnitev
cilja. Štejeta ugled in uspešnost. Organizacije imajo značilnosti tudi biro-
kratske organizacije (delitev dela, hierarhična ureditev položajev, formal-
no in strukturirano delovno okolje, zapisana vodila).
Anketirani pa si v prihodnje želijo biti zaposleni v delovnem okolju,
ki je prijazno, deluje kot velika družina, oziroma v okolju, kjer je poudar-
jen in omogočen osebni razvoj zaposlenih. V takšnih delovnih sredinah
vodilni skrbijo za zaposlene. Za uspešnost organizacije so pomembni de-
javniki, kot so: spodbujajoče okolje za delo, timsko delo, medsebojno so-
delovanje, dolgoročni osebni razvoj, razvita morala.
Vprašanje, ki se nam poraja, je, ali je kultura klana res organizacijska
kultura, ki je primerna za vsako podjetje in ki lahko pripelje do uspešne-
ga podjetja.
Kulturo klana bi lahko izpostavili kot družinsko ali prijateljsko delo-
vanje znotraj organizacije, ki pri ljudeh psihološko sproži največ pozitiv-
nih asociacij. Omenjena kultura podjetja uspešno deluje v panogah, kjer
je zahtevano tesno sodelovanje, kreativnost ipd. V primeru velikih podje-
tij, kjer kompleksnost in delovanje podjetij navzven obsega veliko širino
delovanja, struktura klana ne bi zmogla zagotoviti učinkovitega in uspe-
šnega delovanja.
Pri raziskavi uspešnosti podjetij pa ne moremo popolnoma potrditi
niti zavrniti trditve, da so tuja podjetja, ki v Sloveniji poslujejo s tujo orga-
nizacijsko kulturo, uspešnejša od domačih, slovenskih podjetij. Na pod-
lagi naše raziskave, v katero je bilo zajetih 396 slovenskih podjetij s tujim
lastništvom, se kaže tudi uspešnost le-teh. Pokaže se, da približno dve tre-
tjini podjetij posluje s pozitivnim poslovnim izidom.
Potrditev uspešnosti teh podjetij, merjene na podlagi poslovnega iz-
ida, pa potrjuje tudi Modic (2012), ki pravi, da lahko sodeč po rezultatih
slovenska podjetja v tuji lasti označimo za nekajkrat donosnejša od osta-
lega dela slovenskega gospodarstva. Prav tako meni, da je leto neuspešno
zaključila manj kot desetina velikih »tujih« družb. Zanimiv je tudi po-
datek, da »tuje« družbe bolj kot obseg prihodkov zanima ustvarjanje do-
bička.
Predviden prispevek k znanosti
Prispevek k znanosti lahko opredelimo že v izhodišču glede na trenutno
gospodarsko stanje v širšem okolju. Veliko podjetij se zaradi gospodarske
krize ni uspelo odzvati na način, da bi ohranila oziroma izoblikovala svoj
gospodarski položaj, pri čemer pomembno vlogo odigra tudi organizacij-
