Page 190 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 190
Organizacijska kultura in organizacijska klima
menljivke. Standardni regresijski koeficienti β-e so statistično pomemb-
ni (p < 0,05) za štiri neodvisne spremenljivke (spol, starost, tip zaposlitve
in področje dela). Pri statistični značilnosti (p = 0,022) in vrednosti beta
koeficienta (β) ‒0,207 lahko trdimo, da moški v večji meri izbirajo kultu-
ro klana za prevladujočo kulturo v podjetjih, kjer so zaposleni. Pri stati-
stični značilnosti (p = 0,022) in vrednosti beta koeficienta (β) 0,279 lahko
trdimo, da starejši kot so anketirani, bolj izbirajo kulturo klana za prevla-
dujočo kulturo v podjetjih, kjer so zaposleni. Pri statistični značilnosti (p
= 0,031) in vrednosti beta koeficienta (β) ‒0,222 lahko trdimo, da anketi-
rani, ki so redno zaposleni, v večji meri menijo, da je prevladujoča kultu-
ra v podjetjih, kjer so zaposleni, kultura klana. Zaposleni, ki nimajo redne
oblike zaposlitve, so nasprotnega mnenja. Pri statistični značilnosti (p =
0,025) in vrednosti beta koeficienta (β) ‒0,210 lahko trdimo, da anketira-
190 ni, ki zasedajo osnovno raven zaposlitve, v večji meri menijo, da je prevla-
dujoča kultura v podjetjih, kjer so zaposleni, kultura klana. Zaposleni na
višjih položajih so nasprotnega mnenja. Delovna doba anketiranih na iz-
bor nima vpliva.
Z drugim regresijskim modelom smo preverjali, ali neodvisne spre-
menljivke vplivajo na odvisno spremenljivko ad hoc kultura. Drugi regre-
sijski model ni smiseln, saj se statistično ne prilega podatkom. Statistika F
znaša samo 0,236 in ni statistično pomembna (α = 0,946).
S tretjim regresijskim modelom smo preverjali, ali neodvisne spre-
menljivke vplivajo na odvisno spremenljivko kultura trga. Tretji regre-
sijski model je smiseln, saj se statistično prilega podatkom, in sicer je
značilen pri 6,4-odstotni stopnji tveganja. Statistika F znaša 2,160 pri sta-
tistični značilnosti 0,064. Determinacijski koeficient R2, ki je normalizi-
ran glede na število neodvisnih spremenljivk, znaša 0,049. To pomeni, da
z neodvisnimi spremenljivkami pojasnimo 4,9 % celotne variance odvi-
sne spremenljivke. Standardni regresijski koeficienti β-e so statistično po-
membni za dve odvisni spremenljivki.
Pri statistični značilnosti (p = 0,097) in vrednosti beta koeficienta
(β) 0,177 lahko trdimo, da anketirani, ki nimajo rednih oblik zaposlitve,
v večji meri menijo, da je prevladujoča kultura v podjetjih, kjer so zapos-
leni, kultura trga. Zaposleni, ki imajo redno obliko zaposlitve, so naspro-
tnega mnenja. Pri statistični značilnosti (p = 0,037) in vrednosti beta koe-
ficienta (β) ‒0,205 lahko trdimo, da anketirani, ki zasedajo osnovno raven
zaposlitve, v večji meri menijo, da je prevladujoča kultura v podjetjih, kjer
so zaposleni, kultura trga. Zaposleni na višjih položajih so nasprotnega
mnenja. Ostale demografske spremenljivke (spol, starost in delovna doba)
na izbor prevladujoče organizacijske kulture nimajo vpliva.
menljivke. Standardni regresijski koeficienti β-e so statistično pomemb-
ni (p < 0,05) za štiri neodvisne spremenljivke (spol, starost, tip zaposlitve
in področje dela). Pri statistični značilnosti (p = 0,022) in vrednosti beta
koeficienta (β) ‒0,207 lahko trdimo, da moški v večji meri izbirajo kultu-
ro klana za prevladujočo kulturo v podjetjih, kjer so zaposleni. Pri stati-
stični značilnosti (p = 0,022) in vrednosti beta koeficienta (β) 0,279 lahko
trdimo, da starejši kot so anketirani, bolj izbirajo kulturo klana za prevla-
dujočo kulturo v podjetjih, kjer so zaposleni. Pri statistični značilnosti (p
= 0,031) in vrednosti beta koeficienta (β) ‒0,222 lahko trdimo, da anketi-
rani, ki so redno zaposleni, v večji meri menijo, da je prevladujoča kultu-
ra v podjetjih, kjer so zaposleni, kultura klana. Zaposleni, ki nimajo redne
oblike zaposlitve, so nasprotnega mnenja. Pri statistični značilnosti (p =
0,025) in vrednosti beta koeficienta (β) ‒0,210 lahko trdimo, da anketira-
190 ni, ki zasedajo osnovno raven zaposlitve, v večji meri menijo, da je prevla-
dujoča kultura v podjetjih, kjer so zaposleni, kultura klana. Zaposleni na
višjih položajih so nasprotnega mnenja. Delovna doba anketiranih na iz-
bor nima vpliva.
Z drugim regresijskim modelom smo preverjali, ali neodvisne spre-
menljivke vplivajo na odvisno spremenljivko ad hoc kultura. Drugi regre-
sijski model ni smiseln, saj se statistično ne prilega podatkom. Statistika F
znaša samo 0,236 in ni statistično pomembna (α = 0,946).
S tretjim regresijskim modelom smo preverjali, ali neodvisne spre-
menljivke vplivajo na odvisno spremenljivko kultura trga. Tretji regre-
sijski model je smiseln, saj se statistično prilega podatkom, in sicer je
značilen pri 6,4-odstotni stopnji tveganja. Statistika F znaša 2,160 pri sta-
tistični značilnosti 0,064. Determinacijski koeficient R2, ki je normalizi-
ran glede na število neodvisnih spremenljivk, znaša 0,049. To pomeni, da
z neodvisnimi spremenljivkami pojasnimo 4,9 % celotne variance odvi-
sne spremenljivke. Standardni regresijski koeficienti β-e so statistično po-
membni za dve odvisni spremenljivki.
Pri statistični značilnosti (p = 0,097) in vrednosti beta koeficienta
(β) 0,177 lahko trdimo, da anketirani, ki nimajo rednih oblik zaposlitve,
v večji meri menijo, da je prevladujoča kultura v podjetjih, kjer so zapos-
leni, kultura trga. Zaposleni, ki imajo redno obliko zaposlitve, so naspro-
tnega mnenja. Pri statistični značilnosti (p = 0,037) in vrednosti beta koe-
ficienta (β) ‒0,205 lahko trdimo, da anketirani, ki zasedajo osnovno raven
zaposlitve, v večji meri menijo, da je prevladujoča kultura v podjetjih, kjer
so zaposleni, kultura trga. Zaposleni na višjih položajih so nasprotnega
mnenja. Ostale demografske spremenljivke (spol, starost in delovna doba)
na izbor prevladujoče organizacijske kulture nimajo vpliva.
