Page 192 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 192
Organizacijska kultura in organizacijska klima
Zaključimo lahko, da na izbiro kulture klana vplivajo tako spol in
starost kot tip zaposlitve in področje dela. Na izbiro kulture trga pa vpliva
področje dela. Na ostala dva tipa organizacijske kulture ni vidnega vpliva
neodvisnih spremenljivk.
Uspešnost tujih podjetij v Sloveniji
V sklopu našega raziskovanja smo analizirali uspešnost podjetij, ki zaje-
majo vzorec raziskave. Definicijo uspešnosti smo oblikovali na podlagi
pozitivnega ali negativnega poslovnega izida. Omejitev določanja uspeš-
nosti podjetij je več, vendar lahko kljub omejitvam dobimo nek splošen
vpogled v podjetja v tuji lasti. Omejitve, s katerimi smo se soočali pri defi-
niciji uspešnosti podjetij raziskovalnega vzorca, so naslednje:
192 − neupoštevanje panožne opredelitve podjetij;
− pri tujih podjetjih, ki so v Sloveniji sorazmerno mlada, se del in-
vesticij neposredno odraža v poslovnem izidu, kar tega neupravi-
čeno negativno prikazuje;
− morebitna strukturna razčlenjenost podjetij lahko prikazuje ne-
realen poslovni izid (znotraj skupine podjetij se lahko oblikuje
več pravnih oseb – npr. zaradi ločevanja operativnega poslovanja
od premoženja podjetja).
V vzorec analize podjetij je bilo vključenih 396 podjetij.
Slika 9.3: Poslovni izid podjetij raziskovalnega vzorca v %
Graf (slika 9.3) prikazuje porazdelitev negativnega in pozitivne-
ga poslovnega izida, razdeljeno po kategoriji razpona višine poslovnega
izida. Pri podjetjih, ki ustvarijo pozitivni poslovni izid, v primerjavi s tis-
timi podjetji, ki ustvarijo negativni poslovni izid, se kaže največja ods-
totkovna razlika pri podjetjih, ki ustvarijo pozitivni poslovni izid, več-
Zaključimo lahko, da na izbiro kulture klana vplivajo tako spol in
starost kot tip zaposlitve in področje dela. Na izbiro kulture trga pa vpliva
področje dela. Na ostala dva tipa organizacijske kulture ni vidnega vpliva
neodvisnih spremenljivk.
Uspešnost tujih podjetij v Sloveniji
V sklopu našega raziskovanja smo analizirali uspešnost podjetij, ki zaje-
majo vzorec raziskave. Definicijo uspešnosti smo oblikovali na podlagi
pozitivnega ali negativnega poslovnega izida. Omejitev določanja uspeš-
nosti podjetij je več, vendar lahko kljub omejitvam dobimo nek splošen
vpogled v podjetja v tuji lasti. Omejitve, s katerimi smo se soočali pri defi-
niciji uspešnosti podjetij raziskovalnega vzorca, so naslednje:
192 − neupoštevanje panožne opredelitve podjetij;
− pri tujih podjetjih, ki so v Sloveniji sorazmerno mlada, se del in-
vesticij neposredno odraža v poslovnem izidu, kar tega neupravi-
čeno negativno prikazuje;
− morebitna strukturna razčlenjenost podjetij lahko prikazuje ne-
realen poslovni izid (znotraj skupine podjetij se lahko oblikuje
več pravnih oseb – npr. zaradi ločevanja operativnega poslovanja
od premoženja podjetja).
V vzorec analize podjetij je bilo vključenih 396 podjetij.
Slika 9.3: Poslovni izid podjetij raziskovalnega vzorca v %
Graf (slika 9.3) prikazuje porazdelitev negativnega in pozitivne-
ga poslovnega izida, razdeljeno po kategoriji razpona višine poslovnega
izida. Pri podjetjih, ki ustvarijo pozitivni poslovni izid, v primerjavi s tis-
timi podjetji, ki ustvarijo negativni poslovni izid, se kaže največja ods-
totkovna razlika pri podjetjih, ki ustvarijo pozitivni poslovni izid, več-
