Page 200 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 200
Organizacijska kultura in organizacijska klima
(neposredni stroški za plačila nadomestil, stroški za nadomestne sodelav-
ce, zmanjšana produktivnost itd.) in na ravni nacionalnega gospodarstva
kot celote (nižji bruto domači proizvod) (Vučković 2010, 10).
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) beleži v Slove-
niji letno med 10 in 11 milijonov izgubljenih delovnih dni, kar pomeni,
da dnevno od dela izostane, zaradi bolezni ali poškodbe, približno med
38.500 in 39.000 zaposlenih (Vučkovič 2010, 17). Skupni letni strošek
zaradi absentizma v Sloveniji se ocenjuje na 750 do 800 milijonov evrov
(Strmec 2012, 3).
Najpogostejši vzrok za izostanek od dela so bolezni mišično-kostne-
ga sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe in zastrupitve izven dela,
nato pa bolezni dihal, poškodbe in zastrupitve pri delu ter duševne in ve-
denjske motnje (Vučkovič 2010, 17).
200 Zaposleni naj bi bili ključni vir (tudi zmožnost, kapital ipd.) orga-
nizacije, o čemer se prepričamo, če preletimo vrednote, ki jih v podje-
tjih in drugih organizacijah navajajo v svojih predstavitvah. V vsaki je
namreč omenjena pomembnost zaposlenih. Tam, kjer se zares zavedajo
pomena zaposlenih za uspeh organizacije, se trudijo ustvariti pozitivno
delovno vzdušje, kar zajema varno ter zdravju prijazno delovno okolje,
dobre medosebne odnose in stimulativno delo, saj ti dejavniki prina-
šajo zdrave in zadovoljne zaposlene, ki so zaradi tega tudi manj na bol-
niškem dopustu.
Namen raziskave
Namen raziskave je bil ugotoviti, ali posamezen tip organizacijske
kulture (hierarhija, trg, klan in adhokracija) statistično značilno vpliva
na odstotek bolniškega staleža v velikem in v srednje velikem podjetju.
Najprej smo ugotavljali posamezen tip organizacijske kulture, nato pa
smo pridobili podatke, iz katerih smo izračunali odstotek bolniškega sta-
leža. V ta namen smo izvedli empirično raziskavo na populaciji 230 sre-
dnje velikih in velikih gospodarskih družb v Sloveniji.
Postopek in vzorec
Raziskavo smo opravljali v času od 15. januarja 2014 do 30. junija 2014.
Z vprašalnikom smo pridobili podatke, iz katerih smo določili orga-
nizacijsko kulturo, in podatke o bolniški odsotnosti, iz katerih smo izra-
čunali odstotek bolniškega staleža.
Namen empirične raziskave je bil preveriti naslednje hipoteze:
(neposredni stroški za plačila nadomestil, stroški za nadomestne sodelav-
ce, zmanjšana produktivnost itd.) in na ravni nacionalnega gospodarstva
kot celote (nižji bruto domači proizvod) (Vučković 2010, 10).
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) beleži v Slove-
niji letno med 10 in 11 milijonov izgubljenih delovnih dni, kar pomeni,
da dnevno od dela izostane, zaradi bolezni ali poškodbe, približno med
38.500 in 39.000 zaposlenih (Vučkovič 2010, 17). Skupni letni strošek
zaradi absentizma v Sloveniji se ocenjuje na 750 do 800 milijonov evrov
(Strmec 2012, 3).
Najpogostejši vzrok za izostanek od dela so bolezni mišično-kostne-
ga sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe in zastrupitve izven dela,
nato pa bolezni dihal, poškodbe in zastrupitve pri delu ter duševne in ve-
denjske motnje (Vučkovič 2010, 17).
200 Zaposleni naj bi bili ključni vir (tudi zmožnost, kapital ipd.) orga-
nizacije, o čemer se prepričamo, če preletimo vrednote, ki jih v podje-
tjih in drugih organizacijah navajajo v svojih predstavitvah. V vsaki je
namreč omenjena pomembnost zaposlenih. Tam, kjer se zares zavedajo
pomena zaposlenih za uspeh organizacije, se trudijo ustvariti pozitivno
delovno vzdušje, kar zajema varno ter zdravju prijazno delovno okolje,
dobre medosebne odnose in stimulativno delo, saj ti dejavniki prina-
šajo zdrave in zadovoljne zaposlene, ki so zaradi tega tudi manj na bol-
niškem dopustu.
Namen raziskave
Namen raziskave je bil ugotoviti, ali posamezen tip organizacijske
kulture (hierarhija, trg, klan in adhokracija) statistično značilno vpliva
na odstotek bolniškega staleža v velikem in v srednje velikem podjetju.
Najprej smo ugotavljali posamezen tip organizacijske kulture, nato pa
smo pridobili podatke, iz katerih smo izračunali odstotek bolniškega sta-
leža. V ta namen smo izvedli empirično raziskavo na populaciji 230 sre-
dnje velikih in velikih gospodarskih družb v Sloveniji.
Postopek in vzorec
Raziskavo smo opravljali v času od 15. januarja 2014 do 30. junija 2014.
Z vprašalnikom smo pridobili podatke, iz katerih smo določili orga-
nizacijsko kulturo, in podatke o bolniški odsotnosti, iz katerih smo izra-
čunali odstotek bolniškega staleža.
Namen empirične raziskave je bil preveriti naslednje hipoteze:
