Page 201 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 201
10: Organizacijska kultura v izbranih slovenskih srednje velikih in velikih podjetjih v Sloveniji 201
− H1: Prevladujoča organizacijska kultura tipa trg ima signifikan-
tno negativen vpliv na odstotek bolniškega staleža zaposlenih v
podjetju.
− H2: Prevladujoča organizacijska kultura tipa klan ima signifi-
kantno pozitiven vpliv na odstotek bolniškega staleža zaposle-
nih v podjetju.
Vzorec smo oblikovali s pomočjo javno dostopne baze podjetij, ki so v
poslovnem imeniku http://www.bizi.si/iskanje/ (15. 1. 2014). V navedeni
bazi je bilo po klasifikaciji za velika podjetja (več kot 50 zaposlenih) delu-
jočih 1.309 podjetij, omejili smo se na gospodarske družbe brez javnih za-
vodov. Vsa ta podjetja smo najprej kontaktirali po telefonu, poskusili pri-
ti v stik z vodji kadrovskih služb in jih prosili za sodelovanje v raziskavi.
Vodje kadrovskih služb smo si izbrali, ker imajo dovolj znanja, da lahko
odgovorijo na prvi del vprašalnika in s tem določijo organizacijsko kul-
turo podjetja, istočasno pa imajo tudi vse podatke o bolniških odsotnos-
tih. Vprašalnik skupaj s spremnim dopisom pa smo nato posredovali po
elektronski pošti. V spremnem dopisu smo razložili namen ankete, oce-
nili čas, potreben za izvedbo ankete, dali zagotovilo za varnost podatkov
in njihovo uporabo, navedli kontaktno osebo za dodatna vprašanja in rok
za vrnitev izpolnjene ankete.
Od 1.309 gospodarskih družb, ki smo jih osebno kontaktirali po te-
lefonu, je v anketiranje privolilo 340 vodij kadrovskih služb, ki smo jim
nato poslali anketni vprašalnik po elektronski pošti, in od 340 poslanih
anketnih vprašalnikov smo dobili vrnjenih 70 vprašalnikov.
Podatke, pridobljene z anketiranjem, smo najprej oblikovali v MS
Excelovi tabeli. Tako pripravljene podatke smo nato prenesli v program-
sko orodje IBM SPSS Statistics 22, kjer smo jih podrobneje statistično
obdelali. Opravili smo analizo variance, s katero smo primerjali % BS pri
posameznem tipu organizacijske kulture. Dobljeni rezultat smo še enkrat
preverili z analizo variance za indeks onesposabljanja. Nato pa smo nare-
dili še t-preskus, s katerim smo preverjali odvisnost med dejavnostjo pod-
jetja (podjetja smo razdelili na izdelovalna in storitvena) in odstotkom
bolniškega staleža.
Opis merskega instrumenta
Kot orodje raziskave smo uporabili vprašalnik zaprtega tipa. S prvim de-
lom vprašalnika smo ugotavljali tip organizacijske kulture organizacije,
ki ji pripada anketiranec. Za prvi del vprašalnika smo uporabili vprašal-
nik avtorjev Camerona in Quinna iz knjige Diagnosing and Changing
− H1: Prevladujoča organizacijska kultura tipa trg ima signifikan-
tno negativen vpliv na odstotek bolniškega staleža zaposlenih v
podjetju.
− H2: Prevladujoča organizacijska kultura tipa klan ima signifi-
kantno pozitiven vpliv na odstotek bolniškega staleža zaposle-
nih v podjetju.
Vzorec smo oblikovali s pomočjo javno dostopne baze podjetij, ki so v
poslovnem imeniku http://www.bizi.si/iskanje/ (15. 1. 2014). V navedeni
bazi je bilo po klasifikaciji za velika podjetja (več kot 50 zaposlenih) delu-
jočih 1.309 podjetij, omejili smo se na gospodarske družbe brez javnih za-
vodov. Vsa ta podjetja smo najprej kontaktirali po telefonu, poskusili pri-
ti v stik z vodji kadrovskih služb in jih prosili za sodelovanje v raziskavi.
Vodje kadrovskih služb smo si izbrali, ker imajo dovolj znanja, da lahko
odgovorijo na prvi del vprašalnika in s tem določijo organizacijsko kul-
turo podjetja, istočasno pa imajo tudi vse podatke o bolniških odsotnos-
tih. Vprašalnik skupaj s spremnim dopisom pa smo nato posredovali po
elektronski pošti. V spremnem dopisu smo razložili namen ankete, oce-
nili čas, potreben za izvedbo ankete, dali zagotovilo za varnost podatkov
in njihovo uporabo, navedli kontaktno osebo za dodatna vprašanja in rok
za vrnitev izpolnjene ankete.
Od 1.309 gospodarskih družb, ki smo jih osebno kontaktirali po te-
lefonu, je v anketiranje privolilo 340 vodij kadrovskih služb, ki smo jim
nato poslali anketni vprašalnik po elektronski pošti, in od 340 poslanih
anketnih vprašalnikov smo dobili vrnjenih 70 vprašalnikov.
Podatke, pridobljene z anketiranjem, smo najprej oblikovali v MS
Excelovi tabeli. Tako pripravljene podatke smo nato prenesli v program-
sko orodje IBM SPSS Statistics 22, kjer smo jih podrobneje statistično
obdelali. Opravili smo analizo variance, s katero smo primerjali % BS pri
posameznem tipu organizacijske kulture. Dobljeni rezultat smo še enkrat
preverili z analizo variance za indeks onesposabljanja. Nato pa smo nare-
dili še t-preskus, s katerim smo preverjali odvisnost med dejavnostjo pod-
jetja (podjetja smo razdelili na izdelovalna in storitvena) in odstotkom
bolniškega staleža.
Opis merskega instrumenta
Kot orodje raziskave smo uporabili vprašalnik zaprtega tipa. S prvim de-
lom vprašalnika smo ugotavljali tip organizacijske kulture organizacije,
ki ji pripada anketiranec. Za prvi del vprašalnika smo uporabili vprašal-
nik avtorjev Camerona in Quinna iz knjige Diagnosing and Changing
