Page 164 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 164
preživetje in podjetnost
povečanja števila prebivalstva so v soseskah v šestdesetih letih uvedli tudi
funkcijo župana, ki je v kraškem delu teritorija načeloval vaškim skupnos-
tim in bil vezni upravni člen s tržaško občino že v srednjem veku (Navarra
1993; Kalc 2009).
V prvi polovici 16. stoletja je bilo, kot rečeno, prebivalstvo tu malošte-
vilno in razporejeno podobno kot sredi 17. stoletja. Najbrž je bil delež
prebivalstva v zahodnih vaseh Prosek, Kontovel in Križ še večji, če pomis-
limo, da v vzhodnem delu še ni bilo Padrič. Na podlagi razmerja med
zahodnim in preostalim kraškim delom iz leta 1648 smemo sklepati, da
je v srednjem in vzhodnem delu ozemlja v prvi polovici 16. stoletja žive-
lo kakih 200 prebivalcev. Do srede 17. stoletja pa je prebivalstvo celotne-
ga kraškega območja kljub negativnim vplivom zgoraj opisanih dogajanj
živahno naraščalo in se, kot kažejo podatki druge pertikacije, potrojilo. V
tem času je prihajalo do priselitve novih kmečkih družin, ki so se nasel-
jevale tudi na območju pod kraškim robom. Ker so priseljenci uvajali živi-
norejo, ki je bila po mestnih statutih pod kraškim robom prepovedana, so
jih mestne oblasti včasih tudi odgnale (Montanelli 1905, 34–5). Občutno
demografsko rast je v tem dolgem obdobju doživljalo tudi širše tržaško
zaledje. V drugi in tretji četrtini 16. stoletja ji je botrovala repopulacija ob-
močja, ki so ga prizadeli zadnji večji turški vpadi konec 15. stoletja (Panjek
2015, 100).
Naslednji in prvi natančni podatki o številu prebivalstva celotne-
ga tržaškega teritorija so iz let 1777–78. Konskripcijski popis je takrat na
območju kraških vasi naštel 2.775 prebivalcev (Kalc 2008). Ker razpola
gamo od srede 17. stoletja s podatki naravnega gibanja prebivalstva vasi
(Montanelli 1905, 80–7), lahko ocenimo število in razvoj prebivalstva v dol-
gem obdobju od srede 17. do sedemdesetih let 18. stoletja. Ocena temelji na
statistiki rojstev oz. rodnosti, ki se v dolgem obdobju giba okrog dokaj kon-
stantnih povprečnih stopenj. Na podlagi števila rojstev lahko izračunamo
približen obseg prebivalstva v posameznih obdobjih. Ocena razvoja pre
bivalstva od srede 17. stoletja do druge polovice sedemdesetih let 18. stolet-
ja je prikazana v grafu 6.1. Izračunana je na podlagi povprečnega števila
rojstev po petletjih s pomočjo razmerja 1 rojenega na 27,59 prebivalcev, ki
odgovarja stopnji rodnosti 36,25 promila. Koeficient je pridobljen na pod-
lagi razmerja med številom prebivalstva iz let 1647/48 in povprečnim šte-
vilom rojstev petletja 1658–62, najbližjega, za katerega so v nizu rojstev na
voljo verodostojni podatki.
162
povečanja števila prebivalstva so v soseskah v šestdesetih letih uvedli tudi
funkcijo župana, ki je v kraškem delu teritorija načeloval vaškim skupnos-
tim in bil vezni upravni člen s tržaško občino že v srednjem veku (Navarra
1993; Kalc 2009).
V prvi polovici 16. stoletja je bilo, kot rečeno, prebivalstvo tu malošte-
vilno in razporejeno podobno kot sredi 17. stoletja. Najbrž je bil delež
prebivalstva v zahodnih vaseh Prosek, Kontovel in Križ še večji, če pomis-
limo, da v vzhodnem delu še ni bilo Padrič. Na podlagi razmerja med
zahodnim in preostalim kraškim delom iz leta 1648 smemo sklepati, da
je v srednjem in vzhodnem delu ozemlja v prvi polovici 16. stoletja žive-
lo kakih 200 prebivalcev. Do srede 17. stoletja pa je prebivalstvo celotne-
ga kraškega območja kljub negativnim vplivom zgoraj opisanih dogajanj
živahno naraščalo in se, kot kažejo podatki druge pertikacije, potrojilo. V
tem času je prihajalo do priselitve novih kmečkih družin, ki so se nasel-
jevale tudi na območju pod kraškim robom. Ker so priseljenci uvajali živi-
norejo, ki je bila po mestnih statutih pod kraškim robom prepovedana, so
jih mestne oblasti včasih tudi odgnale (Montanelli 1905, 34–5). Občutno
demografsko rast je v tem dolgem obdobju doživljalo tudi širše tržaško
zaledje. V drugi in tretji četrtini 16. stoletja ji je botrovala repopulacija ob-
močja, ki so ga prizadeli zadnji večji turški vpadi konec 15. stoletja (Panjek
2015, 100).
Naslednji in prvi natančni podatki o številu prebivalstva celotne-
ga tržaškega teritorija so iz let 1777–78. Konskripcijski popis je takrat na
območju kraških vasi naštel 2.775 prebivalcev (Kalc 2008). Ker razpola
gamo od srede 17. stoletja s podatki naravnega gibanja prebivalstva vasi
(Montanelli 1905, 80–7), lahko ocenimo število in razvoj prebivalstva v dol-
gem obdobju od srede 17. do sedemdesetih let 18. stoletja. Ocena temelji na
statistiki rojstev oz. rodnosti, ki se v dolgem obdobju giba okrog dokaj kon-
stantnih povprečnih stopenj. Na podlagi števila rojstev lahko izračunamo
približen obseg prebivalstva v posameznih obdobjih. Ocena razvoja pre
bivalstva od srede 17. stoletja do druge polovice sedemdesetih let 18. stolet-
ja je prikazana v grafu 6.1. Izračunana je na podlagi povprečnega števila
rojstev po petletjih s pomočjo razmerja 1 rojenega na 27,59 prebivalcev, ki
odgovarja stopnji rodnosti 36,25 promila. Koeficient je pridobljen na pod-
lagi razmerja med številom prebivalstva iz let 1647/48 in povprečnim šte-
vilom rojstev petletja 1658–62, najbližjega, za katerega so v nizu rojstev na
voljo verodostojni podatki.
162
