Page 165 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

6: pr ebivalstvo in gospodarski vir i v tr žaškem kr aškem zaledju (16.–20. stoletje)

Graf 6.1: Ocena števila prebivalstva kraškega dela tržaškega teritorija na podlagi
povprečnega števila rojstev (1656–1775)
Vir: Montanelli 1905.

Gibanje števila prebivalstva sovpada s prej opisano dinamiko demo-
grafskega razvoja mesta. Za prvo polovico 17. stoletja nimamo podatkov
o rojstvih. Sklepati pa smemo, da je od konca vojn z Benetkami in z mad­
ridskim mirom 1617 tudi v tržaški okolici, kot v mestu, število prebivalcev
naraščalo vse do srede stoletja. Leta 1650 je območje pestila velika kriza in
lakota, ki je nedvomno negativno vplivala na demografski razvoj. Trend
naraščanja se je nato nadaljeval do konca šestdesetih let, vendar je bila v
nadaljevanju rast zelo nihajoča in negotova. V sedemdesetih letih je pre­
bivalstvo nazadovalo, v osemdesetih spet naraščalo, v devetdesetih pa zo-
pet upadlo. Na začetku 18. stoletja je obseg prebivalstva vasi, kljub pe­
riodičnim vmesnim naraščanjem, ostajal bolj ali manj enak obsegu sredi
17. stoletja.

Močnejša rast je nastopila v prvih desetletjih 18. stoletja, zlasti po us-
tanovitvi prostega pristanišča leta 1719, ko se za Trst začenja nova zgodovin-
ska doba. V prvi polovici 18. stoletja je prebivalstvo naraščalo za povprečno
8,5 promilov na leto. Že v drugi polovici tridesetih in prvi polovici štiride-
setih let pa je nastopil krizni moment, ki je prizadel tudi rast mesta in je bil

163