Page 166 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 166
preživetje in podjetnost
povezan z vrsto težav upravne narave ter samih institucionalnih nastav
kov prostega pristanišča. Z reformo uprave Avstrijskega primorja in uved-
bo ustanov za razvijanje prostega pristanišča (Faber 1995) je v petdesetih le-
tih skupaj z mestnim zopet naraščalo tudi prebivalstvo okolice in kraških
vasi v njej.
V drugi polovici šestdesetih let je spet nastopil krizni moment, ki
se odraža v razvoju prebivalstva. Šele v sedemdesetih letih se nato začne
močnejša demografska rast. Ocenjevanje obsega prebivalstva s pomočjo
podatkov o rojstvih daje za sedemdeseta leta višje vrednosti od rezulta-
tov konskripcije iz leta 1777–78. Domnevati smemo, da je bilo tudi v prej
šnjih desetletjih dejansko število prebivalstva nižje od prikazanega v grafu,
ker se je v tem obdobju nekoliko spremenilo razmerje med prebivalstvom
in rojstvi. Na podlagi podatkov konskripcijske statistike izhaja, da je na
koncu sedemdesetih let prišlo po eno rojstvo na vsakih 22,75 prebivalcev.
Stopnja natalitete se je torej dvignila na okrog 44 promilov. Rodnost je v
18. stoletju močno narasla tudi v mestu. Tu je v prvih desetletjih 18. stoletja
znašala okrog 32 promilov, po zagonu proste luke pa 40 promilov. To je bilo
povezano s priseljevanjem in povečanjem segmenta prebivalstva v demo-
grafsko aktivni starosti. Koeficient, veljaven sredi 17. stoletja, smo uporabili
vse do sedemdesetih let 18. stoletja kot pomagalo za prikaz dolgoročne di-
namike rasti števila prebivalstva.
Nadaljnja razprava temelji na podatkih štetij, do leta 1846 konskripcij
skih, od leta 1869 dalje modernih popisov. Rezultati konskripcij so zara-
di metodoloških razlogov izkazovali nekoliko nižje število prebivalstva od
dejanskega (Zwitter, 1936, 37). Kljub temu podatki obravnavanih vasi bist-
veno ne odstopajo od realnosti. Za določena obdobja imamo na voljo tudi
statistiko naravnega gibanja prebivalstva.
V zadnjih treh desetletjih 18. stoletja se je povprečno število rojstev
stopnjevalo in naraslo za skoraj 60 % (od povprečno 103, 8 do 161,6 na leto).
Ta trend pa se ne odraža v enakovrednem naraščanju števila prebivals tva.
To je naraslo za slabih 11 %, ali povprečno 4,6 promila na leto. Iz arhivske
dokumentacije izvemo, da je bila konskripcija za leto 1800 posebno proble
matična in rezultati so pomanjkljivi (Montanelli 1905). Realno število pre
bivalstva je bilo zanesljivo višje, vendar ne toliko, da bi se povsem sklada-
lo z rastjo rojstev.
164
povezan z vrsto težav upravne narave ter samih institucionalnih nastav
kov prostega pristanišča. Z reformo uprave Avstrijskega primorja in uved-
bo ustanov za razvijanje prostega pristanišča (Faber 1995) je v petdesetih le-
tih skupaj z mestnim zopet naraščalo tudi prebivalstvo okolice in kraških
vasi v njej.
V drugi polovici šestdesetih let je spet nastopil krizni moment, ki
se odraža v razvoju prebivalstva. Šele v sedemdesetih letih se nato začne
močnejša demografska rast. Ocenjevanje obsega prebivalstva s pomočjo
podatkov o rojstvih daje za sedemdeseta leta višje vrednosti od rezulta-
tov konskripcije iz leta 1777–78. Domnevati smemo, da je bilo tudi v prej
šnjih desetletjih dejansko število prebivalstva nižje od prikazanega v grafu,
ker se je v tem obdobju nekoliko spremenilo razmerje med prebivalstvom
in rojstvi. Na podlagi podatkov konskripcijske statistike izhaja, da je na
koncu sedemdesetih let prišlo po eno rojstvo na vsakih 22,75 prebivalcev.
Stopnja natalitete se je torej dvignila na okrog 44 promilov. Rodnost je v
18. stoletju močno narasla tudi v mestu. Tu je v prvih desetletjih 18. stoletja
znašala okrog 32 promilov, po zagonu proste luke pa 40 promilov. To je bilo
povezano s priseljevanjem in povečanjem segmenta prebivalstva v demo-
grafsko aktivni starosti. Koeficient, veljaven sredi 17. stoletja, smo uporabili
vse do sedemdesetih let 18. stoletja kot pomagalo za prikaz dolgoročne di-
namike rasti števila prebivalstva.
Nadaljnja razprava temelji na podatkih štetij, do leta 1846 konskripcij
skih, od leta 1869 dalje modernih popisov. Rezultati konskripcij so zara-
di metodoloških razlogov izkazovali nekoliko nižje število prebivalstva od
dejanskega (Zwitter, 1936, 37). Kljub temu podatki obravnavanih vasi bist-
veno ne odstopajo od realnosti. Za določena obdobja imamo na voljo tudi
statistiko naravnega gibanja prebivalstva.
V zadnjih treh desetletjih 18. stoletja se je povprečno število rojstev
stopnjevalo in naraslo za skoraj 60 % (od povprečno 103, 8 do 161,6 na leto).
Ta trend pa se ne odraža v enakovrednem naraščanju števila prebivals tva.
To je naraslo za slabih 11 %, ali povprečno 4,6 promila na leto. Iz arhivske
dokumentacije izvemo, da je bila konskripcija za leto 1800 posebno proble
matična in rezultati so pomanjkljivi (Montanelli 1905). Realno število pre
bivalstva je bilo zanesljivo višje, vendar ne toliko, da bi se povsem sklada-
lo z rastjo rojstev.
164
