Page 178 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 178
preživetje in podjetnost
jevanje zaznamovalo obdobje od sedemdesetih let 19. stoletja dalje, se je v
katastrski občini Sežana v tej zgodovinski fazi pojavilo v osemdesetih letih
in se močno razživelo v 20. stoletju.
Tabela 6.7: Število in indeks rasti (1869 = 100) prebivalstva na ozemlju povirske prafare po
katastrskih občinah
Povir Merče Štorje Divača Ležeče Sežana
Leto Preb. Indeks Preb. Indeks Preb. Indeks Preb. Indeks Preb. Indeks Preb. Indeks
1827 743 100 454 100 555 100 244 100 252 100 1.008 100
1869 754 101 465 102 589 106 215 88 297 118 1.663 165
1880 727 98 483 106 550 99 374 153 322 128 1.792 178
1890 736 99 498 110 574 103 550 225 333 132 1.779 176
1900 762 103 486 107 613 110 644 264 321 127 1.876 186
1910 779 105 483 106 537 97 594 243 331 131 1.821 181
Vir: AST, CF 1827; Državni popisi prebivalstva 1869–1910.
V razvoju vasi povirske prafare prihaja do izraza dvoje tendenc. V
Povirju, Merčah in Štorjah se število prebivalstva od dvajsetih let do prve
svetovne vojne ni bistveno spremenilo. Tudi naselja se niso bistveno poveča-
la, saj je v Povirju število hiš naraslo za 27 %, v Merčah za 19 % in v Štorjah
za 11 %. Večina novih hiš je bila zgrajenih do konca šestdesetih let. Nekoliko
konsistentnejša je bila rast prebivalstva v katastrski občini Ležeče, izrazitej
ša pa v Sežani in še veliko bolj v Divači. V slednjih dveh je število hiš naras-
lo za 92 oz. 89 %. Rast teh dveh občin je bila povezana z njuno upravno, tr-
govsko oz. prometno vlogo in botrovala ji je v glavnem rast vasi Sežane in
Divače, medtem ko je v drugih naseljih, razen izjem, ostajalo število preb-
ivalstva in hiš skoraj nespremenjeno. Sežana se je kot že omenjeno razvi-
la do sedemdesetih let, za razliko je Divača rasla v zadnjih tridesetih letih
19. stoletja. V obeh primerih je na začetku 20. stoletja prebivalstvo upadlo
zaradi izseljevanja, ki je sicer pogojevalo gibanje števila prebivalstva v vseh
katastrskih občinah.
176
jevanje zaznamovalo obdobje od sedemdesetih let 19. stoletja dalje, se je v
katastrski občini Sežana v tej zgodovinski fazi pojavilo v osemdesetih letih
in se močno razživelo v 20. stoletju.
Tabela 6.7: Število in indeks rasti (1869 = 100) prebivalstva na ozemlju povirske prafare po
katastrskih občinah
Povir Merče Štorje Divača Ležeče Sežana
Leto Preb. Indeks Preb. Indeks Preb. Indeks Preb. Indeks Preb. Indeks Preb. Indeks
1827 743 100 454 100 555 100 244 100 252 100 1.008 100
1869 754 101 465 102 589 106 215 88 297 118 1.663 165
1880 727 98 483 106 550 99 374 153 322 128 1.792 178
1890 736 99 498 110 574 103 550 225 333 132 1.779 176
1900 762 103 486 107 613 110 644 264 321 127 1.876 186
1910 779 105 483 106 537 97 594 243 331 131 1.821 181
Vir: AST, CF 1827; Državni popisi prebivalstva 1869–1910.
V razvoju vasi povirske prafare prihaja do izraza dvoje tendenc. V
Povirju, Merčah in Štorjah se število prebivalstva od dvajsetih let do prve
svetovne vojne ni bistveno spremenilo. Tudi naselja se niso bistveno poveča-
la, saj je v Povirju število hiš naraslo za 27 %, v Merčah za 19 % in v Štorjah
za 11 %. Večina novih hiš je bila zgrajenih do konca šestdesetih let. Nekoliko
konsistentnejša je bila rast prebivalstva v katastrski občini Ležeče, izrazitej
ša pa v Sežani in še veliko bolj v Divači. V slednjih dveh je število hiš naras-
lo za 92 oz. 89 %. Rast teh dveh občin je bila povezana z njuno upravno, tr-
govsko oz. prometno vlogo in botrovala ji je v glavnem rast vasi Sežane in
Divače, medtem ko je v drugih naseljih, razen izjem, ostajalo število preb-
ivalstva in hiš skoraj nespremenjeno. Sežana se je kot že omenjeno razvi-
la do sedemdesetih let, za razliko je Divača rasla v zadnjih tridesetih letih
19. stoletja. V obeh primerih je na začetku 20. stoletja prebivalstvo upadlo
zaradi izseljevanja, ki je sicer pogojevalo gibanje števila prebivalstva v vseh
katastrskih občinah.
176
