Page 179 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 179
6: pr ebivalstvo in gospodarski vir i v tr žaškem kr aškem zaledju (16.–20. stoletje)
3. Vplivi in učinki razvoja Trsta
Če se vrnemo k tržaškemu teritoriju in splošnim potezam razvoja kraške-
ga dela, opazimo v dolgem obdobju razne faze. V 125 letih do srede 17. sto-
letja je prebivalstvo kljub občasnim zastojem hitro naraščalo, saj moremo
povprečno letno rast oceniti na dobrih 9 promilov. Domnevati smemo, da
je bilo dejansko gibanje zelo nihajoče, da je k rasti prispevalo priseljevanje
kmečkih družin s slovenskega zaledja in drugih območij. Sklepati smemo
tudi, da je bila rast najbolj poudarjena v prvi polovici 17. stoletja, zlasti po-
tem, ko so se pomirile strasti z Benetkami in je zavladalo daljše obdobje
miru. Druga polovica 17. stoletja je bila spet razgibana, vendar je na kon-
cu obdobja bilanca rasti ostala bolj ali manj nespremenjena. Novo obdob-
je rasti se je začelo v 18. stoletju, ko je Trst dobil status prostega pristaniš
ča in zaživel kot pomorsko ter trgovsko središče. Pravni režim prostega
pristanišča je veljal v celotni občini, tako da je brezcarinske in druge pri-
vilegije (vključno z oprostitvijo vojaške službe) uživala tudi kmečka oko-
lica. Novi demografski trendi se v drugi polovici stoletja kažejo predvsem
v stopnjevanju rodnosti. Ta prevladuje nad sicer visoko in mestoma pre-
sežno smrtnostjo in spodbuja rast števila prebivalstva. Vendar so učinki
pospešene naravne rasti delni, ker jih zlasti proti koncu stoletja zmanjšu-
je izseljevanje.
Posledice ugodnega razmerja med rodnostjo in smrtnostjo se jas-
neje kažejo v rasti prebivalstva v prvi polovici 19. stoletja. To je obdob-
je najhitrejše demografske rasti v celem slovenskem prostoru in zlasti na
njegovem zahodnem delu. V kraških vaseh na Tržaškem tej živahni rasti v
prvih desetletjih botruje spet priseljevanje, nato pa jo pogojuje izseljevan-
je, ki je značilno, z izjemo sedemdesetih let, vse do prve svetovne vojne.
Rast prebivalstva se v prvih dveh desetletjih 19. stoletja odraža v povečan-
ju družin, na katere pride leta 1800 (kot tudi 1778) 5,1 člana, leta 1818 pa
5,6 člana. Do konca 19. stoletja se prebivalstvo tržaških kraških vasi raz-
vija na podlagi demografije starega reda z značilno visokimi stopnjami
rodnosti in smrtnosti. Naravno gibanje je v dolgem obdobju, kljub po-
gostemu poskakovanju in presežkom smrtnosti, pozitivno, kar prispeva k
stalnemu naraščanju števila prebivalstva. Demografska tranzicija se po-
javi v prvem desetletju 20. stoletja z močnim upadom smrtnosti, medtem
ko se rodnost še naprej ohranja na predmodernih nivojih.
177
3. Vplivi in učinki razvoja Trsta
Če se vrnemo k tržaškemu teritoriju in splošnim potezam razvoja kraške-
ga dela, opazimo v dolgem obdobju razne faze. V 125 letih do srede 17. sto-
letja je prebivalstvo kljub občasnim zastojem hitro naraščalo, saj moremo
povprečno letno rast oceniti na dobrih 9 promilov. Domnevati smemo, da
je bilo dejansko gibanje zelo nihajoče, da je k rasti prispevalo priseljevanje
kmečkih družin s slovenskega zaledja in drugih območij. Sklepati smemo
tudi, da je bila rast najbolj poudarjena v prvi polovici 17. stoletja, zlasti po-
tem, ko so se pomirile strasti z Benetkami in je zavladalo daljše obdobje
miru. Druga polovica 17. stoletja je bila spet razgibana, vendar je na kon-
cu obdobja bilanca rasti ostala bolj ali manj nespremenjena. Novo obdob-
je rasti se je začelo v 18. stoletju, ko je Trst dobil status prostega pristaniš
ča in zaživel kot pomorsko ter trgovsko središče. Pravni režim prostega
pristanišča je veljal v celotni občini, tako da je brezcarinske in druge pri-
vilegije (vključno z oprostitvijo vojaške službe) uživala tudi kmečka oko-
lica. Novi demografski trendi se v drugi polovici stoletja kažejo predvsem
v stopnjevanju rodnosti. Ta prevladuje nad sicer visoko in mestoma pre-
sežno smrtnostjo in spodbuja rast števila prebivalstva. Vendar so učinki
pospešene naravne rasti delni, ker jih zlasti proti koncu stoletja zmanjšu-
je izseljevanje.
Posledice ugodnega razmerja med rodnostjo in smrtnostjo se jas-
neje kažejo v rasti prebivalstva v prvi polovici 19. stoletja. To je obdob-
je najhitrejše demografske rasti v celem slovenskem prostoru in zlasti na
njegovem zahodnem delu. V kraških vaseh na Tržaškem tej živahni rasti v
prvih desetletjih botruje spet priseljevanje, nato pa jo pogojuje izseljevan-
je, ki je značilno, z izjemo sedemdesetih let, vse do prve svetovne vojne.
Rast prebivalstva se v prvih dveh desetletjih 19. stoletja odraža v povečan-
ju družin, na katere pride leta 1800 (kot tudi 1778) 5,1 člana, leta 1818 pa
5,6 člana. Do konca 19. stoletja se prebivalstvo tržaških kraških vasi raz-
vija na podlagi demografije starega reda z značilno visokimi stopnjami
rodnosti in smrtnosti. Naravno gibanje je v dolgem obdobju, kljub po-
gostemu poskakovanju in presežkom smrtnosti, pozitivno, kar prispeva k
stalnemu naraščanju števila prebivalstva. Demografska tranzicija se po-
javi v prvem desetletju 20. stoletja z močnim upadom smrtnosti, medtem
ko se rodnost še naprej ohranja na predmodernih nivojih.
177
