Page 25 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 25
1: od kmečke trgovine do integrirane kmečke ekonomije
blagovno denarnega gospodarstva in širjenje trga na slovenskem ozemlju
ter povečevala njegovo gospodarsko moč« (Gestrin 1991, 288).
Z drugimi besedami bi lahko rekli, da sta imela po Gestrinu kmeč-
ka trgovina in tovorništvo pozitivne makroekonomske učinke, še posebej
v 16. stoletju (tabela 1.2). Obenem smo že ugotovili, kako je tudi v sklopu
sekundarnega sektorja kmečko industrijsko proizvodnjo mogoče izraziti
v makroekonomskem obsegu, in sicer vsaj za obdobje proti koncu 18. sto-
letja (tabela 1.3). Če upoštevamo, da je okoli 30 % industrijske proizvodn je
izhajalo iz kmetov in je okoli 50 % izmenjanega trgovskega blaga šlo sko-
zi kmečke roke (saj so trgovali v obsegu, primerljivem z mestnimi trgovci),
lahko zaključimo, da so kmečke tržno usmerjene dejavnosti v sekundar-
nem in terciarnem sektorju v zgodnjem novem veku na Slovenskem dose-
gale makroekonomske razsežnosti in učinke.
Vmesno obdobje med začetkom 17. stoletja in drugo polovico 18. verjet-
no predstavlja glavno vrzel v poznavanju slovenske gospodarske zgodovine
v novem veku, predvsem kar zadeva širša ekonomska gibanja in posebej di-
namike v kmečki ekonomiji (Gestrin 1982b, 207). Kljub temu je med sloven-
skimi in avstrijskimi zgodovinarji mogoče zaznati neko splošno interpre-
tativno konvergenco, ki jo lahko povzamemo, kot sledi: na t. i. Ljubljanski
cesti, ki je preko slovenskih dežel habsburške Avstrije povezovala Panonsko
nižino z Jadranskim morjem in severno Italijo, je po ekspanzivnem ob
dobju v 16. stoletju opaziti znake gospodarske upočasnitve med koncem
16. in začetki 17. stoletja.9 Takšna periodizacija ekonomske dinamike se
dobr o sklada s prehodom iz faze rasti v obdobje »krize« ali vsaj »stagnaci-
je« v italijanskem gospodarskem prostoru, kar je bil izraz splošnega pre-
mika gospodarskega težišča iz sredozemske v severozahodno Evropo, ki
je zajel tudi sosednjo Beneško republiko (Romano 1992, Malanima 1998,
Tenenti 1961). Kljub temu pa še ne premoremo trdnejših temeljev za po-
trditev take interpretacije. Na podlagi regresije industrijskih dejavnosti je
Žarko Lazarević nedavno identificiral »dve obdobji izrazite diskontinu-
itete,« ko je v slovenskih deželah potekal proces (protoindustrijske) »dein-
dustrializacije« in »reagrarizacije«, to sta ravno 17. stoletje in kasneje še 19.
Morda je še pomembnejši njegov poudarek, da tukajšnje razmeroma maj
hno gospodarstvo ni zmoglo ustvarjati zadostnega domačega povpraševan-
ja, ki bi moglo podpreti ekonomski razvoj na osnovi internih dejavnikov.
Zato sta bila sekundarni in terciarni sektor na Slovenskem »v tesni kore
9 O tem glej Pickl 1971; 1977 in 1983; Valentinitsch 1973; 1975 in 1989; Hassinger 1987;
Gestrin 1991 in v drugih delih; sintetično povzeto v Panjek 2002, 139–43.
23
blagovno denarnega gospodarstva in širjenje trga na slovenskem ozemlju
ter povečevala njegovo gospodarsko moč« (Gestrin 1991, 288).
Z drugimi besedami bi lahko rekli, da sta imela po Gestrinu kmeč-
ka trgovina in tovorništvo pozitivne makroekonomske učinke, še posebej
v 16. stoletju (tabela 1.2). Obenem smo že ugotovili, kako je tudi v sklopu
sekundarnega sektorja kmečko industrijsko proizvodnjo mogoče izraziti
v makroekonomskem obsegu, in sicer vsaj za obdobje proti koncu 18. sto-
letja (tabela 1.3). Če upoštevamo, da je okoli 30 % industrijske proizvodn je
izhajalo iz kmetov in je okoli 50 % izmenjanega trgovskega blaga šlo sko-
zi kmečke roke (saj so trgovali v obsegu, primerljivem z mestnimi trgovci),
lahko zaključimo, da so kmečke tržno usmerjene dejavnosti v sekundar-
nem in terciarnem sektorju v zgodnjem novem veku na Slovenskem dose-
gale makroekonomske razsežnosti in učinke.
Vmesno obdobje med začetkom 17. stoletja in drugo polovico 18. verjet-
no predstavlja glavno vrzel v poznavanju slovenske gospodarske zgodovine
v novem veku, predvsem kar zadeva širša ekonomska gibanja in posebej di-
namike v kmečki ekonomiji (Gestrin 1982b, 207). Kljub temu je med sloven-
skimi in avstrijskimi zgodovinarji mogoče zaznati neko splošno interpre-
tativno konvergenco, ki jo lahko povzamemo, kot sledi: na t. i. Ljubljanski
cesti, ki je preko slovenskih dežel habsburške Avstrije povezovala Panonsko
nižino z Jadranskim morjem in severno Italijo, je po ekspanzivnem ob
dobju v 16. stoletju opaziti znake gospodarske upočasnitve med koncem
16. in začetki 17. stoletja.9 Takšna periodizacija ekonomske dinamike se
dobr o sklada s prehodom iz faze rasti v obdobje »krize« ali vsaj »stagnaci-
je« v italijanskem gospodarskem prostoru, kar je bil izraz splošnega pre-
mika gospodarskega težišča iz sredozemske v severozahodno Evropo, ki
je zajel tudi sosednjo Beneško republiko (Romano 1992, Malanima 1998,
Tenenti 1961). Kljub temu pa še ne premoremo trdnejših temeljev za po-
trditev take interpretacije. Na podlagi regresije industrijskih dejavnosti je
Žarko Lazarević nedavno identificiral »dve obdobji izrazite diskontinu-
itete,« ko je v slovenskih deželah potekal proces (protoindustrijske) »dein-
dustrializacije« in »reagrarizacije«, to sta ravno 17. stoletje in kasneje še 19.
Morda je še pomembnejši njegov poudarek, da tukajšnje razmeroma maj
hno gospodarstvo ni zmoglo ustvarjati zadostnega domačega povpraševan-
ja, ki bi moglo podpreti ekonomski razvoj na osnovi internih dejavnikov.
Zato sta bila sekundarni in terciarni sektor na Slovenskem »v tesni kore
9 O tem glej Pickl 1971; 1977 in 1983; Valentinitsch 1973; 1975 in 1989; Hassinger 1987;
Gestrin 1991 in v drugih delih; sintetično povzeto v Panjek 2002, 139–43.
23
