Page 24 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 24
preživetje in podjetnost
nismo izsledili stvarnih podatkov, ki bi pomagali zaokrožiti podobo do
verjetnosti«, in to ravno v knjigi, polni številk in posebej posvečeni »začet-
kom industrije«, nazorno priča o težavnosti kvantificiranja pojavov v slov-
enski zgodovini podeželja (tabela1.3). Razlog za tako stanje moremo le del-
no iskati v sposobnosti in pristopu zgodovinarjev, saj pomembno vlogo pri
tem igrajo viri: celo pri zbiranju podatkov ter kategoriziranju industrijskih
in obrtnih panog v drugi polovici 18. stoletja je avtorjem državnih pregle-
dov v različnih deželah uspelo aplicirati različne kriterije in s tem ustvari-
ti zbirke kvantitativnih vrednosti za Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško
in Trst, ki med seboj niso povsem primerljive (Šorn 1984, 62, 74–5).
Na temo kvantifikacije neagrarne dimenzije kmečke ekonomije je
Gestrin v svojih delih prispeval veliko količino podatkov in informacij o
posameznih primerih, ki pa jih je težko povezati v koherentno celoto, ki
bi ne bila le narativne narave, temveč tudi kvantitativno osnovana. Da mu
je bil ta problem znan, je razvidno iz temu vprašanju posebej posvečenega
prispevka, ki ga je sam opredelil kot »prvi poskus« v tej smeri »oz. poskus
prikaza metode za izračun, ali bolje, za približno oceno obsega kmečke tr-
govine« (Gestrin 1978, 169). Čeprav tega vprašanja in tudi ne posebej pred-
lagane metode na tem mestu ne moremo poglobljeno prikazati in še manj
obravnavati, vseeno velja vsaj omeniti, da je na podlagi rezultatov svojih ra-
ziskav v Gestrinovo oceno podvomil Vlado Valenčič, po mnenju katere-
ga tovorništvo ni imelo tolikšnih razsežnosti (Valenčič 1981, 251). Gestrin
je ocenil, da je obseg »kmečke trgovine« v 16. »in še deloma v prvi polovi-
ci 17. stoletja« na Slovenskem dosegal »do 550.000 in več tovorov letno«. Za
lažjo predstavo: to bi pomenilo skoraj 100.000 ton (tabela 1.2)7 na območju,
ki je zajemalo približno 24.000 km² (kar naj bi ustrezalo obsegu slovenske-
ga »etničnega ozemlja« v zgodnjem novem veku) in za katero je predlagal
oceno do 800.000 prebivalcev.8 Gestrin je zatrdil, da je »brez pretiravan-
ja in z vso gotovostjo« navedeni obseg presegal količino blaga, s katero so
tedaj trgovali poklicni meščanski trgovci (Gestrin 1978, 169, 177). Kmečka
trgovina in tovorništvo sta po njegovem mnenju močno vplivala na celotno
gospodarsko-družbeno in preostalo dogajanje na Slovenskem: »Prinašala
sta kmetu ne ravno majhen vir dohodkov in sta ugodno vplivala na razvoj
7 Za pretvorbo tovora (nem. Saum) uporabljamo težo dunajskega tovora, tj. 168 kg
(Panjek 2002, 16).
8 Gestrin 1991, 13. Tako oceno potrjuje novejši izračun, po katerem je bilo za današnje
ozemlje Slovenije (20.000 km²) število prebivalstva ocenjeno na 662.000 – če bi Ges-
trinovo oceno preračunali za območje 20.000 km², bi bilo namreč število zelo po-
dobno, in sicer do 675.000 prebivalcev (Makarovič 2003, 390–1).
22
nismo izsledili stvarnih podatkov, ki bi pomagali zaokrožiti podobo do
verjetnosti«, in to ravno v knjigi, polni številk in posebej posvečeni »začet-
kom industrije«, nazorno priča o težavnosti kvantificiranja pojavov v slov-
enski zgodovini podeželja (tabela1.3). Razlog za tako stanje moremo le del-
no iskati v sposobnosti in pristopu zgodovinarjev, saj pomembno vlogo pri
tem igrajo viri: celo pri zbiranju podatkov ter kategoriziranju industrijskih
in obrtnih panog v drugi polovici 18. stoletja je avtorjem državnih pregle-
dov v različnih deželah uspelo aplicirati različne kriterije in s tem ustvari-
ti zbirke kvantitativnih vrednosti za Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško
in Trst, ki med seboj niso povsem primerljive (Šorn 1984, 62, 74–5).
Na temo kvantifikacije neagrarne dimenzije kmečke ekonomije je
Gestrin v svojih delih prispeval veliko količino podatkov in informacij o
posameznih primerih, ki pa jih je težko povezati v koherentno celoto, ki
bi ne bila le narativne narave, temveč tudi kvantitativno osnovana. Da mu
je bil ta problem znan, je razvidno iz temu vprašanju posebej posvečenega
prispevka, ki ga je sam opredelil kot »prvi poskus« v tej smeri »oz. poskus
prikaza metode za izračun, ali bolje, za približno oceno obsega kmečke tr-
govine« (Gestrin 1978, 169). Čeprav tega vprašanja in tudi ne posebej pred-
lagane metode na tem mestu ne moremo poglobljeno prikazati in še manj
obravnavati, vseeno velja vsaj omeniti, da je na podlagi rezultatov svojih ra-
ziskav v Gestrinovo oceno podvomil Vlado Valenčič, po mnenju katere-
ga tovorništvo ni imelo tolikšnih razsežnosti (Valenčič 1981, 251). Gestrin
je ocenil, da je obseg »kmečke trgovine« v 16. »in še deloma v prvi polovi-
ci 17. stoletja« na Slovenskem dosegal »do 550.000 in več tovorov letno«. Za
lažjo predstavo: to bi pomenilo skoraj 100.000 ton (tabela 1.2)7 na območju,
ki je zajemalo približno 24.000 km² (kar naj bi ustrezalo obsegu slovenske-
ga »etničnega ozemlja« v zgodnjem novem veku) in za katero je predlagal
oceno do 800.000 prebivalcev.8 Gestrin je zatrdil, da je »brez pretiravan-
ja in z vso gotovostjo« navedeni obseg presegal količino blaga, s katero so
tedaj trgovali poklicni meščanski trgovci (Gestrin 1978, 169, 177). Kmečka
trgovina in tovorništvo sta po njegovem mnenju močno vplivala na celotno
gospodarsko-družbeno in preostalo dogajanje na Slovenskem: »Prinašala
sta kmetu ne ravno majhen vir dohodkov in sta ugodno vplivala na razvoj
7 Za pretvorbo tovora (nem. Saum) uporabljamo težo dunajskega tovora, tj. 168 kg
(Panjek 2002, 16).
8 Gestrin 1991, 13. Tako oceno potrjuje novejši izračun, po katerem je bilo za današnje
ozemlje Slovenije (20.000 km²) število prebivalstva ocenjeno na 662.000 – če bi Ges-
trinovo oceno preračunali za območje 20.000 km², bi bilo namreč število zelo po-
dobno, in sicer do 675.000 prebivalcev (Makarovič 2003, 390–1).
22
