Page 235 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 235
8: gostišče podjetne vaške skupnosti v nadiških dolinah (ažla, 18. stoletje)
življenje kramarjev v tujini ni bilo lahko, veliko jih je umrlo zaradi bolezni
ali pa so postali žrtve ropov in napadov oz. nesreč ali »svojega lastnega obu-
pa« (Zanini 2009, 73). S sezonsko trgovino so Nadiške doline postale tr-
govinsko bolj odprte ne samo bližnjim furlanskim trgom ter slovenskim
deželam, ampak tudi širše, proti vzhodni Evropi.
Naštete in opisane neagrarne dejavnosti, ki so se jih posluževali kmet-
je v Nadiških dolinah, izkazujejo njihovo precejšnjo raznovrstnost. Gre
za dejavnosti, ki jih srečamo tudi v slovenskih deželah in nasploh širše
v vzhodnem predalpskem prostoru (Panjek 2014; 2015). Zasledimo pa v
Nadiških dolinah tudi druge, ne toliko tipične načine pridobivanja dodat-
nih virov dohodka, ki so se jih posluževale vaške skupnosti kot celota in ne
posamezniki znotraj njih. Njihov glavni namen je bil, da določen delež de-
narja pridobijo iz neagrarnih dejavnosti za poplačilo obveznosti ali za po-
ravnavo raznih skupnih stroškov.
Eden takih je primer upravljanja z gozdnim zemljiščem, ki ga je v 17.
stoletju skupnost Arbeča podelila v koncesijo Valentinu Muschioneju iz
Rubignacca za sečnjo lesa v gozdu, iz katerega bi izdeloval apno za grad-
njo utrdbe v Palmi.16 Muschione je moral skupnosti oz. njenemu notarju
s pisnim dokazilom oblasti v Palmi dokazati, da bo gozd res izkoriščal za
potrebe gradnje utrdbe. Skupnost mu je nato dodelila bukov gozd za ob
dobje osmih let v višini 100 dukatov. Tega zneska pa Muschione ni izplačal
neposredno skupnosti, temveč Giacintu Palinu iz Čedada, in sicer skupaj z
zakupnino (affitto), obenem pa je moral od g. Palina pridobiti »osvobodi
tev« (francazione) v korist članov skupnosti za omenjen kapital. To verjetno
pomeni, da je imela skupnost s Palinom sklenjen livello francabile za gozd,
zdaj pa so izkoristili priložnost, da so se (vsaj delno) osvobodili plačevanja
zakupnine. Tako je Muschioni z izplačilom zneska od oddaje gozda osvo-
bodil skupnost od prejšnje pogodbe, poleg tega pa je moral dati še vsakemu
članku skupnosti po en kvinč vina in hlebec kruha. Če se navedenih zahtev
ne bi držal, bi bila pogodba šteta za nično. Dani primer pokaže, kako je
skupnost pridobivala denar od enega in istega gozda s sklepanjem kredit-
nih pogodb oz. oddajo v zakup in si tako zagotavljala dodaten vir dohod-
ka. Tovrstno upravljanje s srenjskimi gozdovi je znana praksa v sosednji
beneški Karniji (Bianco 2001; Bianco 2003b, 34–5).
Drugi primer pridobivanja denarnih virov dohodka je podelitev
peke kruha v affitto semplice krčmarici Ivani Šavli. Leta 1779 so na sosed
nji v Barnasu izbrali dva odposlanca, ki bosta predstavljala skupnost pred
16 ASV, ANA, šk. 4405, dok. št. 152.
233
življenje kramarjev v tujini ni bilo lahko, veliko jih je umrlo zaradi bolezni
ali pa so postali žrtve ropov in napadov oz. nesreč ali »svojega lastnega obu-
pa« (Zanini 2009, 73). S sezonsko trgovino so Nadiške doline postale tr-
govinsko bolj odprte ne samo bližnjim furlanskim trgom ter slovenskim
deželam, ampak tudi širše, proti vzhodni Evropi.
Naštete in opisane neagrarne dejavnosti, ki so se jih posluževali kmet-
je v Nadiških dolinah, izkazujejo njihovo precejšnjo raznovrstnost. Gre
za dejavnosti, ki jih srečamo tudi v slovenskih deželah in nasploh širše
v vzhodnem predalpskem prostoru (Panjek 2014; 2015). Zasledimo pa v
Nadiških dolinah tudi druge, ne toliko tipične načine pridobivanja dodat-
nih virov dohodka, ki so se jih posluževale vaške skupnosti kot celota in ne
posamezniki znotraj njih. Njihov glavni namen je bil, da določen delež de-
narja pridobijo iz neagrarnih dejavnosti za poplačilo obveznosti ali za po-
ravnavo raznih skupnih stroškov.
Eden takih je primer upravljanja z gozdnim zemljiščem, ki ga je v 17.
stoletju skupnost Arbeča podelila v koncesijo Valentinu Muschioneju iz
Rubignacca za sečnjo lesa v gozdu, iz katerega bi izdeloval apno za grad-
njo utrdbe v Palmi.16 Muschione je moral skupnosti oz. njenemu notarju
s pisnim dokazilom oblasti v Palmi dokazati, da bo gozd res izkoriščal za
potrebe gradnje utrdbe. Skupnost mu je nato dodelila bukov gozd za ob
dobje osmih let v višini 100 dukatov. Tega zneska pa Muschione ni izplačal
neposredno skupnosti, temveč Giacintu Palinu iz Čedada, in sicer skupaj z
zakupnino (affitto), obenem pa je moral od g. Palina pridobiti »osvobodi
tev« (francazione) v korist članov skupnosti za omenjen kapital. To verjetno
pomeni, da je imela skupnost s Palinom sklenjen livello francabile za gozd,
zdaj pa so izkoristili priložnost, da so se (vsaj delno) osvobodili plačevanja
zakupnine. Tako je Muschioni z izplačilom zneska od oddaje gozda osvo-
bodil skupnost od prejšnje pogodbe, poleg tega pa je moral dati še vsakemu
članku skupnosti po en kvinč vina in hlebec kruha. Če se navedenih zahtev
ne bi držal, bi bila pogodba šteta za nično. Dani primer pokaže, kako je
skupnost pridobivala denar od enega in istega gozda s sklepanjem kredit-
nih pogodb oz. oddajo v zakup in si tako zagotavljala dodaten vir dohod-
ka. Tovrstno upravljanje s srenjskimi gozdovi je znana praksa v sosednji
beneški Karniji (Bianco 2001; Bianco 2003b, 34–5).
Drugi primer pridobivanja denarnih virov dohodka je podelitev
peke kruha v affitto semplice krčmarici Ivani Šavli. Leta 1779 so na sosed
nji v Barnasu izbrali dva odposlanca, ki bosta predstavljala skupnost pred
16 ASV, ANA, šk. 4405, dok. št. 152.
233
