Page 238 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 238
preživetje in podjetnost
Matijo Mulloni iz skupnosti Šenčur. Predlagali so jima zapleten način fi-
nanciranja, po katerem bi ob koncu gradnje od nje ter od oddaje gostilne
imeli finančne koristi obe strani. Postavke so bile sledeče:
1. Po prvi postavki sta se brata Mulloni zavezala, da bosta prispeva-
la, torej skupnosti oz. njenim predstavnikom izplačala ves potre-
ben denar za izgradnjo gostišča. Ta naj bi imel v pritličnih pros-
torih »kuhinjo, peč in klet ter ognjišče z napo, dimniško cevjo
ter dimnikom, zgrajenim zunaj kuhinje«, tri sobe zgoraj ter svoje
skladišče za žito. Ta del bi bil pokrit s korci, posebej pa bi imela še
hlev za živino. Brata sta se še zavezala, da bosta sproti in pravočas-
no izplačevala denar skupnosti, ki ga bo ta potrebovala med grad-
njo za plačila mojstrom, zidarjem, delavcem, kamnosekom ter za
nakup materiala, kot so železo oz. železarski izdelki, apno, tlakov-
ci, korci idr., obenem pa bosta prevzela odgovornost za morebitne
dodatne stroške, ki bi nastali zaradi nerednih izplačil.
2. Člani skupnosti so se v drugi postavki zavezali, da bodo na lastne
stroške prepeljali dovolj zemlje, s katero bodo uredili vrt in ob-
dali celotno zemljišče gostilne v obsegu 600 tavol ter na njem v
naslednjih letih posadili ustrezno število kakovostnih murv.
3. Po tretji postavki bo skupnost bratoma Mulloni stavbo oz.
gostišče, ki ga je potrebno še zgraditi, in pripadajoče zemljišče
(600 tavol) z vsemi murvami, ki bodo zasajene na njem, ter vr-
tom podelila v zakup v obliki affito semplice za obdobje pet let, z
možnostjo obnovitve za nadaljnjih pet let.
4. Skupnost bo tu nastopala kot najemodajalec, brata pa kot najem-
nika. Dogovorjena letna zakupnina bo znašala 300 lir.
5. Nepravično in nekoristno« pa bi bilo, če bi vloženi denar, ki ga
bosta posodila brata za izgradnjo gostišča, ostal »neploden«, zato
sta se pogodbeni stranki v peti postavki dogovorili, da bo skup-
nost Mullonijema plačala 5 % obresti na vse zneske, ki jih bodo ti
potrošili za financiranje gradnje. Mullonija bosta morala v ta na-
men imeti točne izkaze za vsak strošek posebej, po katerih bodo
lahko določili pravi končni znesek, ki ga bosta posodila za grad-
njo. Stranki sta se tudi dogovorili, da se bo skupnost lahko osvo-
bodila (affrancarsi) plačevanja obresti z izplačilom kapitala oz.
končnega zneska (glavnice posojila), in sicer ali v celoti ali pa
po letnih obrokih v višini 50 dukatov. V slednjem primeru se bo
glavnica sproti ustrezno zmanjševala.
236
Matijo Mulloni iz skupnosti Šenčur. Predlagali so jima zapleten način fi-
nanciranja, po katerem bi ob koncu gradnje od nje ter od oddaje gostilne
imeli finančne koristi obe strani. Postavke so bile sledeče:
1. Po prvi postavki sta se brata Mulloni zavezala, da bosta prispeva-
la, torej skupnosti oz. njenim predstavnikom izplačala ves potre-
ben denar za izgradnjo gostišča. Ta naj bi imel v pritličnih pros-
torih »kuhinjo, peč in klet ter ognjišče z napo, dimniško cevjo
ter dimnikom, zgrajenim zunaj kuhinje«, tri sobe zgoraj ter svoje
skladišče za žito. Ta del bi bil pokrit s korci, posebej pa bi imela še
hlev za živino. Brata sta se še zavezala, da bosta sproti in pravočas-
no izplačevala denar skupnosti, ki ga bo ta potrebovala med grad-
njo za plačila mojstrom, zidarjem, delavcem, kamnosekom ter za
nakup materiala, kot so železo oz. železarski izdelki, apno, tlakov-
ci, korci idr., obenem pa bosta prevzela odgovornost za morebitne
dodatne stroške, ki bi nastali zaradi nerednih izplačil.
2. Člani skupnosti so se v drugi postavki zavezali, da bodo na lastne
stroške prepeljali dovolj zemlje, s katero bodo uredili vrt in ob-
dali celotno zemljišče gostilne v obsegu 600 tavol ter na njem v
naslednjih letih posadili ustrezno število kakovostnih murv.
3. Po tretji postavki bo skupnost bratoma Mulloni stavbo oz.
gostišče, ki ga je potrebno še zgraditi, in pripadajoče zemljišče
(600 tavol) z vsemi murvami, ki bodo zasajene na njem, ter vr-
tom podelila v zakup v obliki affito semplice za obdobje pet let, z
možnostjo obnovitve za nadaljnjih pet let.
4. Skupnost bo tu nastopala kot najemodajalec, brata pa kot najem-
nika. Dogovorjena letna zakupnina bo znašala 300 lir.
5. Nepravično in nekoristno« pa bi bilo, če bi vloženi denar, ki ga
bosta posodila brata za izgradnjo gostišča, ostal »neploden«, zato
sta se pogodbeni stranki v peti postavki dogovorili, da bo skup-
nost Mullonijema plačala 5 % obresti na vse zneske, ki jih bodo ti
potrošili za financiranje gradnje. Mullonija bosta morala v ta na-
men imeti točne izkaze za vsak strošek posebej, po katerih bodo
lahko določili pravi končni znesek, ki ga bosta posodila za grad-
njo. Stranki sta se tudi dogovorili, da se bo skupnost lahko osvo-
bodila (affrancarsi) plačevanja obresti z izplačilom kapitala oz.
končnega zneska (glavnice posojila), in sicer ali v celoti ali pa
po letnih obrokih v višini 50 dukatov. V slednjem primeru se bo
glavnica sproti ustrezno zmanjševala.
236
