Page 237 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 237
8: gostišče podjetne vaške skupnosti v nadiških dolinah (ažla, 18. stoletje)
nah« njihovo vino ostaja »neprodano, v hudo škodo članov vaške skupnos-
ti«.19 Po zgledu »raznih drugih vaških skupnosti« so ponovno ugotovili, da
bi bilo potrebno postaviti »manjšo zgradbo, ki bi se uporabljala za gostil-
no na primernem kraju, v kateri bodo lahko člani skupnosti poskrbeli za
prodajo svojega vina«. Soglasni so bili v mnenju, da bi bil najprimernejši
kraj za njeno postavitev na stičišču dveh glavnih cest, ki peljeta proti Špetru
oz. Svetem Lenartu. Za dovoljenje za izgradnjo so morali zaprositi Urad
za državna srenjska zemljišča, saj je bilo zemljišče, na katerem bi postavi-
li zgradbo, v lasti države in je že bilo »podeljeno [v uporabo] tej vaški skup-
nosti, kot izhaja iz njene investiture«, vendar je bilo slabo rodovitno in v
nobeno korist.20 V ta namen so zopet glasovali s kroglicami in za svojega
prokuratorja izvolili gospoda Bernardina Torona, posrednika v Benetkah,
ki naj bi pred Uradom za državna srenjska zemljišča predstavil njihovo žel-
jo in v njihovem imenu zaprosil za dovoljenje, da zasedejo omenjeno srenj
sko zemljišče ter na njem sezidajo poslopje.
Urad je omenjeno zemljišče skupnosti prodal po pogodbi z dne 6.
septembra 1780. Cena je znašala 450 malih lir oz. 150 dukatov (po 6,2 liri
za dukat) za (veliki furlanski) čamp.21 Po tem nakupu se je 25. septembra
1780 skupnost znova zbrala, da bi razpravljala o nadaljnji gradnji gostišča.
Notarski zapis tokrat razkriva več podrobnosti o samem gostišču in njegovi
postavitvi, kompleksnemu načinu financiranja ter posredno tudi o načinu
delovanja vaške skupnosti.22
Kot je že bilo omenjeno, je skupnost od beneške države odkupila del
srenjskega zemljišča v velikosti 600 tavol ob mostu pri sv. Kvirinu. Kot raz
log za postavitev gostišča so navedli, da bi ta služil za lagodje in nastanitev
tujcev ter prebivalcev Nadiških dolin, ki prečkajo doline s svojimi vozovi in
so namenjeni v Čedad, Videm, Palmo ter druge vasi v Furlaniji »prodajat
mlečne izdelke, sadje in druge proizvode 'Sklavonije' ter po drugih nujnih
opravkih«, hkrati pa želijo pridobiti »kakšen dobiček od najema te stavbe, s
katerim bi bilo manj težko prenesti vsakoletna bremena in davščine, ki jim
je podvržena ta vaška skupnost«.
Ker pa vaška skupnost ni imela denarja, s katerim bi zgradila želeno
gostišče, so se na skupščini dogovorili, da zanj zaprosijo brata Dominika in
19 ASU, ANA, šk. 4437, not. reg. S, 2107v.
20 ASU, ANA, šk. 4437, not. reg. S, 2108r.
21 ASU, ANA, šk. 4437, not. reg. T, 2275r.
22 Celoten notarski zapis, po katerem tu povzemamo in citiramo, je v ASU, ANA, šk.
4437, not. reg. S, 2124v–2126v.
235
nah« njihovo vino ostaja »neprodano, v hudo škodo članov vaške skupnos-
ti«.19 Po zgledu »raznih drugih vaških skupnosti« so ponovno ugotovili, da
bi bilo potrebno postaviti »manjšo zgradbo, ki bi se uporabljala za gostil-
no na primernem kraju, v kateri bodo lahko člani skupnosti poskrbeli za
prodajo svojega vina«. Soglasni so bili v mnenju, da bi bil najprimernejši
kraj za njeno postavitev na stičišču dveh glavnih cest, ki peljeta proti Špetru
oz. Svetem Lenartu. Za dovoljenje za izgradnjo so morali zaprositi Urad
za državna srenjska zemljišča, saj je bilo zemljišče, na katerem bi postavi-
li zgradbo, v lasti države in je že bilo »podeljeno [v uporabo] tej vaški skup-
nosti, kot izhaja iz njene investiture«, vendar je bilo slabo rodovitno in v
nobeno korist.20 V ta namen so zopet glasovali s kroglicami in za svojega
prokuratorja izvolili gospoda Bernardina Torona, posrednika v Benetkah,
ki naj bi pred Uradom za državna srenjska zemljišča predstavil njihovo žel-
jo in v njihovem imenu zaprosil za dovoljenje, da zasedejo omenjeno srenj
sko zemljišče ter na njem sezidajo poslopje.
Urad je omenjeno zemljišče skupnosti prodal po pogodbi z dne 6.
septembra 1780. Cena je znašala 450 malih lir oz. 150 dukatov (po 6,2 liri
za dukat) za (veliki furlanski) čamp.21 Po tem nakupu se je 25. septembra
1780 skupnost znova zbrala, da bi razpravljala o nadaljnji gradnji gostišča.
Notarski zapis tokrat razkriva več podrobnosti o samem gostišču in njegovi
postavitvi, kompleksnemu načinu financiranja ter posredno tudi o načinu
delovanja vaške skupnosti.22
Kot je že bilo omenjeno, je skupnost od beneške države odkupila del
srenjskega zemljišča v velikosti 600 tavol ob mostu pri sv. Kvirinu. Kot raz
log za postavitev gostišča so navedli, da bi ta služil za lagodje in nastanitev
tujcev ter prebivalcev Nadiških dolin, ki prečkajo doline s svojimi vozovi in
so namenjeni v Čedad, Videm, Palmo ter druge vasi v Furlaniji »prodajat
mlečne izdelke, sadje in druge proizvode 'Sklavonije' ter po drugih nujnih
opravkih«, hkrati pa želijo pridobiti »kakšen dobiček od najema te stavbe, s
katerim bi bilo manj težko prenesti vsakoletna bremena in davščine, ki jim
je podvržena ta vaška skupnost«.
Ker pa vaška skupnost ni imela denarja, s katerim bi zgradila želeno
gostišče, so se na skupščini dogovorili, da zanj zaprosijo brata Dominika in
19 ASU, ANA, šk. 4437, not. reg. S, 2107v.
20 ASU, ANA, šk. 4437, not. reg. S, 2108r.
21 ASU, ANA, šk. 4437, not. reg. T, 2275r.
22 Celoten notarski zapis, po katerem tu povzemamo in citiramo, je v ASU, ANA, šk.
4437, not. reg. S, 2124v–2126v.
235
