Page 236 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 236
preživetje in podjetnost
oblastmi v sporu z enim od članov skupnosti. Ta naj bi povzročil »izgubo«
s prodajo kruha in s tem prizadejal škodo dacu od prodaje le-tega. Obenem
so na skupščini izglasovali, da peko kruha podelijo »zanesljivi in odgo
vorni« krčmarici Ivani Šavli, vendar pod pogojem, da bo ta predala v pod-
najem del omenjenega daca »osebam, živečim v (tej) vasi, in sicer za more-
bitne potrebe in udobnost prebivalcev (te) vasi ter vernikov, ki prihajajo
obiskat svetišče (te) častitljive cerkve Svete device Marije«.17 Na ta način
so si vaščani zagotovili dohodek od obresti, ki so jih prejemali od kratko-
ročnega zakupa, ter si hkrati pridržali možnost peke kruha za prodajo ro-
marjem, s čimer so lahko dopolnjevali dohodke svojih gospodinjstev.
Posebej zanimiv primer integrirane kmečke ekonomije in podjetnos-
ti je gostilna v Ažli, ki jo je skupnost zgradila z namenom, da s ponujanjem
nastanitev in prodajo presežkov vina, pridelanega v skupnosti, pridobi do-
datne vire dohodka.
3. Gostišče vaške skupnosti v Ažli
O tem, da bi zgradili stavbo, v kateri bi delovalo gostišče, so člani vaške
skupnosti Ažla razmišljali vsaj že od leta 1768. Razprave in končne sklepe so
vaščani obravnavali na sosednjah oz. vaških skupščinah, povzetek obrav-
nav pa je v svoje knjige registriral notar Lovrenc Kukovac iz Špetra. Njegovi
zapisi so glavni vir za rekonstrukcijo zgodbe o nastanku gostišča.
Na skupščini dne 3. februarja 1768, ki so jo sklicali »na običajnem mes-
tu, z udarjanjem na zvon«, so prisotni župan, zapriseženec, vaški glavarji
in drugi vaščani razpravljali o izgradnji hiše »na mestu, imenovanem pri
kamnitem mostu sv. Kvirina«. Hiša bi služila kot krčma v skupno »korist,
uporabo in udobje popotnikom in tujcem, tako beneškim kot cesarskim,
na stroške vaške skupnosti«.18 Zemljišče, na katerem so želeli zgraditi stav-
bo, je bilo državno, v lasti »našega presvetlega princa«, zato so člani skup-
nosti svoja sovaščana Antona Tropino in Mihaela Vinturina imenovali za
odposlanca, ki bi v imenu skupnosti pristojne zaprosila za vsa dovoljenja in
licence za izgradnjo stavbe na državnem zemljišču. Glasovanje je potekalo
s kroglicami, in sicer je bilo 57 prisotnih za, proti pa le 1, in to župan.
Kot kaže, takratna ideja skupnosti Ažla ni zaživela, saj so na skupščini
avgusta leta 1780 (znova) razpravljali o izgradnji gostilne, pri čemer so izha-
jali iz ugotovitve o tem, da »skoraj vsako leto in še posebej v obilnih leti-
17 ASU, ANA, šk. 4436, not. reg. R, 1921v–1922r.
18 ASU, ANA, šk. 4434, not. reg. G, 142v–143r.
234
oblastmi v sporu z enim od članov skupnosti. Ta naj bi povzročil »izgubo«
s prodajo kruha in s tem prizadejal škodo dacu od prodaje le-tega. Obenem
so na skupščini izglasovali, da peko kruha podelijo »zanesljivi in odgo
vorni« krčmarici Ivani Šavli, vendar pod pogojem, da bo ta predala v pod-
najem del omenjenega daca »osebam, živečim v (tej) vasi, in sicer za more-
bitne potrebe in udobnost prebivalcev (te) vasi ter vernikov, ki prihajajo
obiskat svetišče (te) častitljive cerkve Svete device Marije«.17 Na ta način
so si vaščani zagotovili dohodek od obresti, ki so jih prejemali od kratko-
ročnega zakupa, ter si hkrati pridržali možnost peke kruha za prodajo ro-
marjem, s čimer so lahko dopolnjevali dohodke svojih gospodinjstev.
Posebej zanimiv primer integrirane kmečke ekonomije in podjetnos-
ti je gostilna v Ažli, ki jo je skupnost zgradila z namenom, da s ponujanjem
nastanitev in prodajo presežkov vina, pridelanega v skupnosti, pridobi do-
datne vire dohodka.
3. Gostišče vaške skupnosti v Ažli
O tem, da bi zgradili stavbo, v kateri bi delovalo gostišče, so člani vaške
skupnosti Ažla razmišljali vsaj že od leta 1768. Razprave in končne sklepe so
vaščani obravnavali na sosednjah oz. vaških skupščinah, povzetek obrav-
nav pa je v svoje knjige registriral notar Lovrenc Kukovac iz Špetra. Njegovi
zapisi so glavni vir za rekonstrukcijo zgodbe o nastanku gostišča.
Na skupščini dne 3. februarja 1768, ki so jo sklicali »na običajnem mes-
tu, z udarjanjem na zvon«, so prisotni župan, zapriseženec, vaški glavarji
in drugi vaščani razpravljali o izgradnji hiše »na mestu, imenovanem pri
kamnitem mostu sv. Kvirina«. Hiša bi služila kot krčma v skupno »korist,
uporabo in udobje popotnikom in tujcem, tako beneškim kot cesarskim,
na stroške vaške skupnosti«.18 Zemljišče, na katerem so želeli zgraditi stav-
bo, je bilo državno, v lasti »našega presvetlega princa«, zato so člani skup-
nosti svoja sovaščana Antona Tropino in Mihaela Vinturina imenovali za
odposlanca, ki bi v imenu skupnosti pristojne zaprosila za vsa dovoljenja in
licence za izgradnjo stavbe na državnem zemljišču. Glasovanje je potekalo
s kroglicami, in sicer je bilo 57 prisotnih za, proti pa le 1, in to župan.
Kot kaže, takratna ideja skupnosti Ažla ni zaživela, saj so na skupščini
avgusta leta 1780 (znova) razpravljali o izgradnji gostilne, pri čemer so izha-
jali iz ugotovitve o tem, da »skoraj vsako leto in še posebej v obilnih leti-
17 ASU, ANA, šk. 4436, not. reg. R, 1921v–1922r.
18 ASU, ANA, šk. 4434, not. reg. G, 142v–143r.
234
