Page 289 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 289
: integr ir anje dohodkov in socialni položaj: kmečk a gospodinjstva v gor iških br dih ...
lo vzamemo zgolj obdelovalno zemljišče, pa v to kategorijo pade 8,8 % ali
29 od 330 družin. Skromen obseg kmečkih obratov ter plačevanje visokih
zakupnin sta bila torej povezana s kmečko trgovino in nasploh z dopolnje-
vanjem agrarnih virov dohodka z drugimi dejavnostmi. Vendar si dohod-
kov niso dopolnjevala le tista gospodinjstva, pri katerih je šlo za vprašanje
preživetja, temveč zlasti premožne družine, ki so si s tem dvigovale življenj
sko raven. Različen pravno-lastniški položaj, različen socialni in družbeni
status je za posamezno gospodinjstvo praviloma pomenil različno pot oz.
strategijo pa tudi možnost dopolnjevanja dohodka. Gospodinjstva so svo-
je dohodke dopolnjevala z vstopanjem na bližnje lokalne trge, s povišan-
jem vrednosti pridelkov ter zlasti z drugimi neagrarnimi viri. Kako so si
posamezne plasti prebivalstva dopolnjevale dohodke, lahko ugotavljamo
na podlagi analize inventarja pokojnih, zapisov o dolgovih in upih, sorod-
nikov umrlega ter opisov v elaboratih franciscejskega katastra. Opravljanje
sekundarne dejavnosti, ki je prineslo večje prihodke, pa je bilo tudi rezultat
drugačnega načina razmišljanja in delovanja, ki ga Vries (2009, 122) v svo-
ji študiji o potrošniškem obnašanju gospodinjstev opiše z izrazom industri-
ousness in bi ga lahko prevajali kot podjetnost ali prizadevnost. Zahtevalo
je začetni finančni vložek in povečano količino dela, vendar je posledično
izboljšalo življenjski standard ter socialne pogoje. Prav ukvarjanje s sekun
darno ter kmetijsko dejavnostjo, ki je pridelkom ustvarila dodano vred-
nost, je družini že v času življenja družinskega poglavarja prineslo spre-
membo socialnega statusa. Primer socialnega dviga je na primer leta 1823
umrli gostilničar Ivan Graunar iz Števerjana (ASG, GD, VE, 83, inv. 6).
Iz spodaj navedenega inventarnega popisa je razvidno, da se je umrli kot
zakupnik začel najprej ukvarjati z gostinsko dejavnostjo in z dobičkom
tekom 4 let pred smrtjo nakupil nepremičnine, ki jih je večinoma dajal v
zakup. Sam se je posvečal gostinski dejavnosti, lastna zemljišča pa je ob-
deloval z najeto delovno silo.
Popis vseh Graunarjevih nepremičnin:
– Zemljišča, kupljena 7. novembra 1819 od Antona in Uršule Mizerit
in vpisana v zemljiško knjigo 13. 2. 1822: hiša št. 72, brajda, ime
novana Ragnajca, gozd Česnik, brajda Uratin, brajda in gozd
Zadedno oz. Križenca. Vse nepremičnine se nahajajo v Števerjanu
in so vredne 1.773 goldinarjev.
– Zemljišča, kupljena 23. januarja 1821 od dedičev Mizerit: hiša
št. 77 z dvoriščem in vrtom, brajda Ušje v Števerjanu ter brajda
287
lo vzamemo zgolj obdelovalno zemljišče, pa v to kategorijo pade 8,8 % ali
29 od 330 družin. Skromen obseg kmečkih obratov ter plačevanje visokih
zakupnin sta bila torej povezana s kmečko trgovino in nasploh z dopolnje-
vanjem agrarnih virov dohodka z drugimi dejavnostmi. Vendar si dohod-
kov niso dopolnjevala le tista gospodinjstva, pri katerih je šlo za vprašanje
preživetja, temveč zlasti premožne družine, ki so si s tem dvigovale življenj
sko raven. Različen pravno-lastniški položaj, različen socialni in družbeni
status je za posamezno gospodinjstvo praviloma pomenil različno pot oz.
strategijo pa tudi možnost dopolnjevanja dohodka. Gospodinjstva so svo-
je dohodke dopolnjevala z vstopanjem na bližnje lokalne trge, s povišan-
jem vrednosti pridelkov ter zlasti z drugimi neagrarnimi viri. Kako so si
posamezne plasti prebivalstva dopolnjevale dohodke, lahko ugotavljamo
na podlagi analize inventarja pokojnih, zapisov o dolgovih in upih, sorod-
nikov umrlega ter opisov v elaboratih franciscejskega katastra. Opravljanje
sekundarne dejavnosti, ki je prineslo večje prihodke, pa je bilo tudi rezultat
drugačnega načina razmišljanja in delovanja, ki ga Vries (2009, 122) v svo-
ji študiji o potrošniškem obnašanju gospodinjstev opiše z izrazom industri-
ousness in bi ga lahko prevajali kot podjetnost ali prizadevnost. Zahtevalo
je začetni finančni vložek in povečano količino dela, vendar je posledično
izboljšalo življenjski standard ter socialne pogoje. Prav ukvarjanje s sekun
darno ter kmetijsko dejavnostjo, ki je pridelkom ustvarila dodano vred-
nost, je družini že v času življenja družinskega poglavarja prineslo spre-
membo socialnega statusa. Primer socialnega dviga je na primer leta 1823
umrli gostilničar Ivan Graunar iz Števerjana (ASG, GD, VE, 83, inv. 6).
Iz spodaj navedenega inventarnega popisa je razvidno, da se je umrli kot
zakupnik začel najprej ukvarjati z gostinsko dejavnostjo in z dobičkom
tekom 4 let pred smrtjo nakupil nepremičnine, ki jih je večinoma dajal v
zakup. Sam se je posvečal gostinski dejavnosti, lastna zemljišča pa je ob-
deloval z najeto delovno silo.
Popis vseh Graunarjevih nepremičnin:
– Zemljišča, kupljena 7. novembra 1819 od Antona in Uršule Mizerit
in vpisana v zemljiško knjigo 13. 2. 1822: hiša št. 72, brajda, ime
novana Ragnajca, gozd Česnik, brajda Uratin, brajda in gozd
Zadedno oz. Križenca. Vse nepremičnine se nahajajo v Števerjanu
in so vredne 1.773 goldinarjev.
– Zemljišča, kupljena 23. januarja 1821 od dedičev Mizerit: hiša
št. 77 z dvoriščem in vrtom, brajda Ušje v Števerjanu ter brajda
287
