Page 293 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 293
: integr ir anje dohodkov in socialni položaj: kmečk a gospodinjstva v gor iških br dih ...
– dnina z dvokolesnim vozom s košem in z 2 voli ter 1 moškim znaša
1 goldinar in 36 ½ krajcarjev (ASG, CS, Cerou, San Floreano, San
Mauro).
V boljšem položaju so bili zakupniki z zemljišči v ravnini, ki so se raz-
tezala proti Gorici. Poleg večje površine, namenjene sajenju žitaric, je bilo
tudi oranje lažje in zato potrebno manj volov. Potekalo je s 4 velikimi voli
ali 4 majhnimi in 2 kravama (ASG, CS, San Floreano). Če primerjamo po-
datke o cenah dnin, je moral zakupnik na primer za enodnevni najem 6
volov in 2 moških za oranje sam opraviti malo več kot 17 ročnih dnin. V
primeru gnojenja pa ga je prevoz gnoja s košem oz. prevoz grozdja v gosp-
odarjevo klet le za en dan stal nekaj več kot 5 ročnih dnin. Menjava proiz
vajalnih sredstev za delo je sicer temeljila na neenakovrednem medseboj
nem sodelovanju in so jo v preteklosti bolj kot za izkoriščanje imeli za
dopolnjevanje življenjske ravni (Makarovič 1979, 137) kmečkih posestnikov.
Revni zakupniki so morali tako poleg dela na zakupni kmetiji zaposlo-
vati sebe, svoje otroke ter nuditi različne usluge (Geremek 1997, 56). Za eko
nomsko preživetje je morala namreč skrbeti vsa družina (Goody 2003, 182).
Tako zakupniki kot tudi polzakupniki so bili v položaju, ko so si morali
z dninami na kmetijah premožnih članov skupnosti prislužiti sredstva za
preživljanje ter poplačati dolgove. Pojavlja se vprašanje, v kolikšni meri so
polzakupniki na lastnih pa tudi najemnih zemljiščih uvajali nov osti, ki so
jih vpeljevali premožni. Raziskovalci so za Furlanijo prikazali, da je ravno
poceni delovna sila omogočala uvajanje novosti na zemljiščih velikih po
sestnikov (Barbina in Battigelli 1980, 347). Prav tako so z nakupom sren-
jskega zemljišča in izkrčenjem le-tega ter spreminjanjem v brajde, to je
mešano kulturo trte, sadnega drevja in posevkov v ročno izoblikovanih
terasah, pomembno prispevali k podobi takratne agrarne pokrajine.
Zapisovalci elaboratov so zabeležili, da »večino površine obdelujejo
zakupniki, ki nimajo možnosti, da bi dobili tuje delavce in večkrat morajo
sami oditi na delo k drugim, da preživijo, zato ne morejo opraviti določenih
del, kot na primer okopavanje trt, ki bi sicer bila potrebna« (ASG, CS, Cerou,
Piuma, San Floreano, San Mauro; AST, CF, San Martino). Kmetje na na-
jemnih kmetijah so zlasti trte obdelovali le v najmanjši možni meri, saj so
morali opraviti veliko dnin za pokritje obveznosti do premožnih vaščanov,
ki so jim bodisi posojali denar bodisi nudili delovne usluge. Veliko potreb
nih dnin kaže na uboštvo sloja zakupnikov kot sektorja. Nekoliko bolj so se
posvečali sajenju in obdelavi ravnih delov – plant med trtami, saj je bil ce-
loten pridelek njihova last, ter gojenju sadnega drevja. Za Goriška brda je
291
– dnina z dvokolesnim vozom s košem in z 2 voli ter 1 moškim znaša
1 goldinar in 36 ½ krajcarjev (ASG, CS, Cerou, San Floreano, San
Mauro).
V boljšem položaju so bili zakupniki z zemljišči v ravnini, ki so se raz-
tezala proti Gorici. Poleg večje površine, namenjene sajenju žitaric, je bilo
tudi oranje lažje in zato potrebno manj volov. Potekalo je s 4 velikimi voli
ali 4 majhnimi in 2 kravama (ASG, CS, San Floreano). Če primerjamo po-
datke o cenah dnin, je moral zakupnik na primer za enodnevni najem 6
volov in 2 moških za oranje sam opraviti malo več kot 17 ročnih dnin. V
primeru gnojenja pa ga je prevoz gnoja s košem oz. prevoz grozdja v gosp-
odarjevo klet le za en dan stal nekaj več kot 5 ročnih dnin. Menjava proiz
vajalnih sredstev za delo je sicer temeljila na neenakovrednem medseboj
nem sodelovanju in so jo v preteklosti bolj kot za izkoriščanje imeli za
dopolnjevanje življenjske ravni (Makarovič 1979, 137) kmečkih posestnikov.
Revni zakupniki so morali tako poleg dela na zakupni kmetiji zaposlo-
vati sebe, svoje otroke ter nuditi različne usluge (Geremek 1997, 56). Za eko
nomsko preživetje je morala namreč skrbeti vsa družina (Goody 2003, 182).
Tako zakupniki kot tudi polzakupniki so bili v položaju, ko so si morali
z dninami na kmetijah premožnih članov skupnosti prislužiti sredstva za
preživljanje ter poplačati dolgove. Pojavlja se vprašanje, v kolikšni meri so
polzakupniki na lastnih pa tudi najemnih zemljiščih uvajali nov osti, ki so
jih vpeljevali premožni. Raziskovalci so za Furlanijo prikazali, da je ravno
poceni delovna sila omogočala uvajanje novosti na zemljiščih velikih po
sestnikov (Barbina in Battigelli 1980, 347). Prav tako so z nakupom sren-
jskega zemljišča in izkrčenjem le-tega ter spreminjanjem v brajde, to je
mešano kulturo trte, sadnega drevja in posevkov v ročno izoblikovanih
terasah, pomembno prispevali k podobi takratne agrarne pokrajine.
Zapisovalci elaboratov so zabeležili, da »večino površine obdelujejo
zakupniki, ki nimajo možnosti, da bi dobili tuje delavce in večkrat morajo
sami oditi na delo k drugim, da preživijo, zato ne morejo opraviti določenih
del, kot na primer okopavanje trt, ki bi sicer bila potrebna« (ASG, CS, Cerou,
Piuma, San Floreano, San Mauro; AST, CF, San Martino). Kmetje na na-
jemnih kmetijah so zlasti trte obdelovali le v najmanjši možni meri, saj so
morali opraviti veliko dnin za pokritje obveznosti do premožnih vaščanov,
ki so jim bodisi posojali denar bodisi nudili delovne usluge. Veliko potreb
nih dnin kaže na uboštvo sloja zakupnikov kot sektorja. Nekoliko bolj so se
posvečali sajenju in obdelavi ravnih delov – plant med trtami, saj je bil ce-
loten pridelek njihova last, ter gojenju sadnega drevja. Za Goriška brda je
291
