Page 40 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 40
preživetje in podjetnost
Poleg teh družbenih premikov na podeželju pa se je v tem [16.] sto-
letju bistveno spremenilo tudi kmetovo mišljenje. S posegi v neag
rarno proizvodnjo, zlasti v trgovino in promet, se je večalo njegovo
znanje izven kroga vasi. […] V njem se vse bolj jasno oblikuje zahte-
va po prosti trgovini in je bil kmet pri nas vsekakor prvi pomembni
pobornik svobodne trgovine. To je bila vsekakor ena važnih pobud,
ki so ga tirale v velike upore. (Gestrin 1962, 22)
Gestrin je izrazil tudi mnenje, da je »ena izmed poti« za razrešitev
problema »prehoda iz fevdalizem v kapitalizem« oz. nastopa modernej
ših oblik ekonomije »prav študij procesa komercializacije (podeželja pose-
bej) in vsega, kar je z njim v zvezi«. To svojo tezo je utemeljeval z ugotav-
ljanjem razlik med zahodno in vzhodno potjo, po katerih je šel »globalni
razvoj v kapitalizem v evropskem prostoru«, torej z umestitvijo slovenske-
ga primera v evropski kontekst. »V Zahodni Evropi, kjer je proces komer-
cializacije v njeni drugi fazi v veliki meri vključeval tudi kmečko pre
bivalstvo podeželja, širil bazo razvoja kapitalističnih elementov […], sta se
kapitalistična proizvodnja in kapitalizem sploh hitreje razvijala oz. uvel-
javljala«. Slovenski primer naj bi bil nekje vmes (Gestrin 1982b, 209), a kar
želim poudariti na tem mestu, je ravno namig, da naj odgovor na vprašan-
je prehoda v dobo industrializacije na Slovenskem iščemo kar na podežel-
ju (komercializacija podeželja), kjer ga danes tudi iščejo najnovejše inter-
pretacije v mednarodnem zgodovinopisju.12
Ker se v tej razpravi skušam čim bolj osredotočiti izključno na kmečko
ekonomijo, še nisem opozoril, da zunaj obravnave ostajata vsaj dva pomem-
bna interpretativna momenta, povezana s kmečkim delovanjem v trgo-
vini in tovorništvu, in sicer po eni strani interesna razmerja med kmeti in
plemstvom ter t. i. »boj« med mestom in podeželjem na področju trgovine.
Žontarjeva ocena diskusij ob oblikovanju policijskega reda za Kranjsko v
16. stoletju in Gestrinovo mnenje, izraženo v več delih, sta si enaka v ugoto
vitvi, da so vsi poskusi preprečevanja in zamejevanja kmečkega udejstvo-
vanja v trgovini in prometu, ki so jih zagovarjala mesta, ostali neuspešni
skozi ves zgodnji novi vek. Na ta način je kmečko prebivalstvo uspešno
posegalo na področje, ki je bilo osrednjega pomena za obstoj, rast in razvoj
mest. Lahko bi rekli, da je s tem na Slovenskem podeželje prevladalo nad
mestom. To pa bi že bila pomembna razlika na primer s sosednjim italijan-
skim prostorom, kjer so imela mesta s komunsko tradicijo jasno prevlado
nad podeželjem, ki jim je pripadalo.
12 Na primer de Vries 2008.
38
Poleg teh družbenih premikov na podeželju pa se je v tem [16.] sto-
letju bistveno spremenilo tudi kmetovo mišljenje. S posegi v neag
rarno proizvodnjo, zlasti v trgovino in promet, se je večalo njegovo
znanje izven kroga vasi. […] V njem se vse bolj jasno oblikuje zahte-
va po prosti trgovini in je bil kmet pri nas vsekakor prvi pomembni
pobornik svobodne trgovine. To je bila vsekakor ena važnih pobud,
ki so ga tirale v velike upore. (Gestrin 1962, 22)
Gestrin je izrazil tudi mnenje, da je »ena izmed poti« za razrešitev
problema »prehoda iz fevdalizem v kapitalizem« oz. nastopa modernej
ših oblik ekonomije »prav študij procesa komercializacije (podeželja pose-
bej) in vsega, kar je z njim v zvezi«. To svojo tezo je utemeljeval z ugotav-
ljanjem razlik med zahodno in vzhodno potjo, po katerih je šel »globalni
razvoj v kapitalizem v evropskem prostoru«, torej z umestitvijo slovenske-
ga primera v evropski kontekst. »V Zahodni Evropi, kjer je proces komer-
cializacije v njeni drugi fazi v veliki meri vključeval tudi kmečko pre
bivalstvo podeželja, širil bazo razvoja kapitalističnih elementov […], sta se
kapitalistična proizvodnja in kapitalizem sploh hitreje razvijala oz. uvel-
javljala«. Slovenski primer naj bi bil nekje vmes (Gestrin 1982b, 209), a kar
želim poudariti na tem mestu, je ravno namig, da naj odgovor na vprašan-
je prehoda v dobo industrializacije na Slovenskem iščemo kar na podežel-
ju (komercializacija podeželja), kjer ga danes tudi iščejo najnovejše inter-
pretacije v mednarodnem zgodovinopisju.12
Ker se v tej razpravi skušam čim bolj osredotočiti izključno na kmečko
ekonomijo, še nisem opozoril, da zunaj obravnave ostajata vsaj dva pomem-
bna interpretativna momenta, povezana s kmečkim delovanjem v trgo-
vini in tovorništvu, in sicer po eni strani interesna razmerja med kmeti in
plemstvom ter t. i. »boj« med mestom in podeželjem na področju trgovine.
Žontarjeva ocena diskusij ob oblikovanju policijskega reda za Kranjsko v
16. stoletju in Gestrinovo mnenje, izraženo v več delih, sta si enaka v ugoto
vitvi, da so vsi poskusi preprečevanja in zamejevanja kmečkega udejstvo-
vanja v trgovini in prometu, ki so jih zagovarjala mesta, ostali neuspešni
skozi ves zgodnji novi vek. Na ta način je kmečko prebivalstvo uspešno
posegalo na področje, ki je bilo osrednjega pomena za obstoj, rast in razvoj
mest. Lahko bi rekli, da je s tem na Slovenskem podeželje prevladalo nad
mestom. To pa bi že bila pomembna razlika na primer s sosednjim italijan-
skim prostorom, kjer so imela mesta s komunsko tradicijo jasno prevlado
nad podeželjem, ki jim je pripadalo.
12 Na primer de Vries 2008.
38
