Page 64 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 64
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
išče nove zgodbe manj izpostavljenih zahodnih avtorjev. SSG Trst je, deni-
mo, (l. 1954) uprizorilo dramo Mladost pred sodiščem nizozemskega avtorja
Hansa Tiemeyerja, ki je bila istega leta uprizorjena v še štirih drugih sloven-
skih gledališčih (Celje, Koper, Ptuj, Kranj). Med redke posebnosti štejemo
tudi uprizoritev finske avtorice (estonskega izvora) Helle Wuolijoki Žene
na Niskavuoriju (21. 2. 1953, r. Jože Babič), ki je bila pred tem uprizorjena v
SNG Drami Ljubljana (1938) in SNG Drami Maribor (1946). Med podobni-
mi primeri navedimo še besedilo Jajce, ki ga je Félicien Maceau napisal leta
1957, premiera v Trstu pa je bila 4. 5. 1968 (r. Adrijan Rustja).
Temeljne razlike med obema gledališkima hišama je treba iskati tudi
v posebnem položaju SSG Trst, ki na repertoar pogosto uvršča slovenska
dela, tudi s poudarkom na slovenskih tržaških avtorjih, vse v skladu z zapi-
som Draga Štoke:
Mnogo kulturnih organizacij zvesto ponazarja ideologijo tistih, ki
so v njenih vrstah, večji del pa je nastal v obrambo etnično-jezik-
ovnih potreb in deluje na kulturnem področju manjšine s po-
glavitnim namenom, da ohrani etnične, jezikovne in narodnos-
tne značilnosti slovenske manjšine. (Štoka 1975, 527)
Ta naloga je še vedno ena od poglavitnih v delovanju SSG Trst in tudi
našo temo je treba obravnavati (tudi) skozi ta aspekt. Nedvomno dejstvo je,
da prvotna naloga gledališča ni bila razvijanje gledališkega izraza ali dram-
ske umetnosti, temveč ohranjanje živega (slovenskega) odrskega jezika in
kulturne institucionalne prisotnosti v mestu. To je prvi izmed odgovor-
ov na vprašanje, zakaj se repertoar tržaškega gledališča ne razvija v smeri
zahodnih tokov, ampak ostaja pripet na lokalne vzorce. Veliko vlogo pri
umetniški usmeritvi ima politični sistem države, v kateri deluje gledališče.
Tržaško gledališče, ki je bilo delno financirano tudi iz Jugoslavije, delu-
je v zahodni demokraciji, italijanska republika z demokratično izvoljenim
vodstvom (državnim, pokrajinskim, deželnim) omogoča svobodo izražan-
ja. Na drugi strani meje mora osrednje slovensko gledališče SNG Drama
Ljubljana delovati v omejenem okolju enopartijskega sistema ter se (posle-
dično) ves čas spopadati s politiko in režimom pri iskanju stikov z zahod-
nimi estetikami in novostmi. V Trst prihajajo različni profili umetnikov
iz Jugoslavije in na ta način se slovensko tržaško gledališče vedno obrača
stran od zahodnih trendov, ki jih srečamo v drugih italijanskih gledal-
iščih tega časa, ter tako postaja gledališče, ki deluje na Zahodu (v kapital-
izmu), a je zaradi močnih stikov prek meje močno orientirano k Vzhodu
62
išče nove zgodbe manj izpostavljenih zahodnih avtorjev. SSG Trst je, deni-
mo, (l. 1954) uprizorilo dramo Mladost pred sodiščem nizozemskega avtorja
Hansa Tiemeyerja, ki je bila istega leta uprizorjena v še štirih drugih sloven-
skih gledališčih (Celje, Koper, Ptuj, Kranj). Med redke posebnosti štejemo
tudi uprizoritev finske avtorice (estonskega izvora) Helle Wuolijoki Žene
na Niskavuoriju (21. 2. 1953, r. Jože Babič), ki je bila pred tem uprizorjena v
SNG Drami Ljubljana (1938) in SNG Drami Maribor (1946). Med podobni-
mi primeri navedimo še besedilo Jajce, ki ga je Félicien Maceau napisal leta
1957, premiera v Trstu pa je bila 4. 5. 1968 (r. Adrijan Rustja).
Temeljne razlike med obema gledališkima hišama je treba iskati tudi
v posebnem položaju SSG Trst, ki na repertoar pogosto uvršča slovenska
dela, tudi s poudarkom na slovenskih tržaških avtorjih, vse v skladu z zapi-
som Draga Štoke:
Mnogo kulturnih organizacij zvesto ponazarja ideologijo tistih, ki
so v njenih vrstah, večji del pa je nastal v obrambo etnično-jezik-
ovnih potreb in deluje na kulturnem področju manjšine s po-
glavitnim namenom, da ohrani etnične, jezikovne in narodnos-
tne značilnosti slovenske manjšine. (Štoka 1975, 527)
Ta naloga je še vedno ena od poglavitnih v delovanju SSG Trst in tudi
našo temo je treba obravnavati (tudi) skozi ta aspekt. Nedvomno dejstvo je,
da prvotna naloga gledališča ni bila razvijanje gledališkega izraza ali dram-
ske umetnosti, temveč ohranjanje živega (slovenskega) odrskega jezika in
kulturne institucionalne prisotnosti v mestu. To je prvi izmed odgovor-
ov na vprašanje, zakaj se repertoar tržaškega gledališča ne razvija v smeri
zahodnih tokov, ampak ostaja pripet na lokalne vzorce. Veliko vlogo pri
umetniški usmeritvi ima politični sistem države, v kateri deluje gledališče.
Tržaško gledališče, ki je bilo delno financirano tudi iz Jugoslavije, delu-
je v zahodni demokraciji, italijanska republika z demokratično izvoljenim
vodstvom (državnim, pokrajinskim, deželnim) omogoča svobodo izražan-
ja. Na drugi strani meje mora osrednje slovensko gledališče SNG Drama
Ljubljana delovati v omejenem okolju enopartijskega sistema ter se (posle-
dično) ves čas spopadati s politiko in režimom pri iskanju stikov z zahod-
nimi estetikami in novostmi. V Trst prihajajo različni profili umetnikov
iz Jugoslavije in na ta način se slovensko tržaško gledališče vedno obrača
stran od zahodnih trendov, ki jih srečamo v drugih italijanskih gledal-
iščih tega časa, ter tako postaja gledališče, ki deluje na Zahodu (v kapital-
izmu), a je zaradi močnih stikov prek meje močno orientirano k Vzhodu
62
