Page 66 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 66
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
prizarjanja Tomizze je lahko posledica njegove življenjske zgodbe, saj je bil
kot Istran pregnan iz Jugoslavije, to doživlja kot travmo in po vojni živi v
Trstu, kar je tudi pogosta tema v njegovi literaturi.
Glede na našteta besedila lahko sklepamo tudi, da se je v tržaškem
prostoru v obdobju po drugi svetovni vojni uprizarjalo sodobna dela ev-
ropske in ameriške dramatike, le da je pobudo prevzelo novoustanovl-
jeno gledališče Rosseti. Zato lahko postavimo tezo, da je bil repertoar SSG
Trst bolj specifičen ravno zaradi možnosti izbire in večje ponudbe v mes-
tu. Podoben primer srečamo pri razmerjih med ljubljanskimi gledališči,
kjer je Mestno gledališče ljubljansko v primerjavi z SNG Dramo uprizarjalo
manj prelomna besedila in se posvečalo slovenskim avtorjem in lažjim žan-
rom. Slovensko tržaško gledališče spada med manjša gledališča, temu us-
trezno je tudi financiranje, zato si je svoj umetniški izraz in prostor moralo
iskati na način, ki ni vključeval večjih zasedb in spektakelske scenografi-
je. Zaradi specifike občinstva, ki je gledališče dojemalo kot prostor sloven-
ske besede, so bile uprizoritve včasih prikrajšane za nove režijsko-igralske
prijeme. Že omenjena majhnost gledališča te vrste nehote sili k drugačnim
repertoarnim odločitvam, saj ne (z)morejo konkurirati večjim gledališkim
hišam po raznovrstnosti repertoarja in to rešujejo z uprizarjanjem manj
znanih in izvirnih dramskih besedil.
Temeljne ugotovitve in zaključek
V razpravi smo želeli predstaviti gledališko dejavnost na Tržaškem in jo
umestiti v čas in prostor. Primerjava z ljubljansko SNG Dramo in gledališ-
čem Rosseti nam kaže, kakšen je (bil) položaj Slovenskega stalnega gleda-
lišča Trst. Glavni poudarki te raziskave so dejstva, da na razvoj gledališke
institucije vpliva politično okolje (režim) države, v kateri deluje, in vizija
posameznih umetniških vodij. Toliko bolj specifična je torej podoba slo-
venskega gledališča v Trstu, ki je svojo dejavnost moralo opredeliti najprej
z nacionalnim poslanstvom, nato kot temeljna ustanova živega slovenske-
ga jezika v Italiji in kot gledališče samo, ki se kot umetniška disciplina ni-
koli ne preneha razvijati in iskati novih poti do sodobnejšega izraza. Naša
razprava dokazuje pomembnost delovanja tržaškega gledališča za celoten
slovenski prostor, ne zgolj za slovensko skupnost v Italiji. Uprizoritve za-
hodnoevropskih avtorjev na odru SSG Trst, s posebnim fokusom na so-
dobne italijanske dramatike, so bile dobrodošla obogatitev (sicer) proslo-
vensko (celo projugoslovansko) usmerjenih repertoarjev.
64
prizarjanja Tomizze je lahko posledica njegove življenjske zgodbe, saj je bil
kot Istran pregnan iz Jugoslavije, to doživlja kot travmo in po vojni živi v
Trstu, kar je tudi pogosta tema v njegovi literaturi.
Glede na našteta besedila lahko sklepamo tudi, da se je v tržaškem
prostoru v obdobju po drugi svetovni vojni uprizarjalo sodobna dela ev-
ropske in ameriške dramatike, le da je pobudo prevzelo novoustanovl-
jeno gledališče Rosseti. Zato lahko postavimo tezo, da je bil repertoar SSG
Trst bolj specifičen ravno zaradi možnosti izbire in večje ponudbe v mes-
tu. Podoben primer srečamo pri razmerjih med ljubljanskimi gledališči,
kjer je Mestno gledališče ljubljansko v primerjavi z SNG Dramo uprizarjalo
manj prelomna besedila in se posvečalo slovenskim avtorjem in lažjim žan-
rom. Slovensko tržaško gledališče spada med manjša gledališča, temu us-
trezno je tudi financiranje, zato si je svoj umetniški izraz in prostor moralo
iskati na način, ki ni vključeval večjih zasedb in spektakelske scenografi-
je. Zaradi specifike občinstva, ki je gledališče dojemalo kot prostor sloven-
ske besede, so bile uprizoritve včasih prikrajšane za nove režijsko-igralske
prijeme. Že omenjena majhnost gledališča te vrste nehote sili k drugačnim
repertoarnim odločitvam, saj ne (z)morejo konkurirati večjim gledališkim
hišam po raznovrstnosti repertoarja in to rešujejo z uprizarjanjem manj
znanih in izvirnih dramskih besedil.
Temeljne ugotovitve in zaključek
V razpravi smo želeli predstaviti gledališko dejavnost na Tržaškem in jo
umestiti v čas in prostor. Primerjava z ljubljansko SNG Dramo in gledališ-
čem Rosseti nam kaže, kakšen je (bil) položaj Slovenskega stalnega gleda-
lišča Trst. Glavni poudarki te raziskave so dejstva, da na razvoj gledališke
institucije vpliva politično okolje (režim) države, v kateri deluje, in vizija
posameznih umetniških vodij. Toliko bolj specifična je torej podoba slo-
venskega gledališča v Trstu, ki je svojo dejavnost moralo opredeliti najprej
z nacionalnim poslanstvom, nato kot temeljna ustanova živega slovenske-
ga jezika v Italiji in kot gledališče samo, ki se kot umetniška disciplina ni-
koli ne preneha razvijati in iskati novih poti do sodobnejšega izraza. Naša
razprava dokazuje pomembnost delovanja tržaškega gledališča za celoten
slovenski prostor, ne zgolj za slovensko skupnost v Italiji. Uprizoritve za-
hodnoevropskih avtorjev na odru SSG Trst, s posebnim fokusom na so-
dobne italijanske dramatike, so bile dobrodošla obogatitev (sicer) proslo-
vensko (celo projugoslovansko) usmerjenih repertoarjev.
64
