Page 67 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 67
gledališče na stičišču kultur
Slovensko stalno gledališče v Trstu,13 še posebej njegovo nove-
jšo zgodovino, je podrobneje popisala in opredelila vodilna raziskovalka
Bogomila Kravos, naša raziskava pa to dejavnost postavlja v kontekst ce-
lotnega slovenskega gledališkega prostora. Slovensko gledališče v Trstu je
eno od treh najstarejših slovenskih (narodnih) gledališč in zato pomemb-
no zaradi svojega delovanja v večjezičnem prostoru, obujanja in ohranjan-
ja (pa tudi preizpraševanja) nacionalne identitete, iskanja nove – tržaške
– dramatike in zagotavljanja prisotnosti gledališke produkcije v sloven-
skem jeziku. Prav sobivanje več različnih kultur, ki imajo svojo zgodovin-
sko vlogo pri sooblikovanju podobe Trsta, je pomembno vprašanje tudi
pri delovanju gledališča. Slovenci v Italiji živijo v treh pokrajinah dežele
Furlanije – Julijske krajine: na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, sloven-
ska naselja so zgodovinsko prisotna v 36 občinah vzdolž obmejnega pasu
slovensko-italijanske in delno italijansko-avstrijske meje (Mikolič, Pertot
2006, 19). To je tudi področje, ki ga neposredno gledališko pokriva SSG
Trst. Prisotnost slovenskega gledališkega izraza v Italiji tako dobiva več
funkcij: sobivanje med različnimi kulturami, njihovo povezovanje, skrb za
slovenski jezik in gledališko izobraževanje, odpiranje vprašanja vloge in
položaja narodne zavesti ob gostovanjih po krajih, kjer živijo Slovenci ...
Uprizoritve sodobne evropske in ameriške dramatike so dokaz odprtos-
ti institucije, (o)vrednotenja umetniških tokov ter (kot ena od bolj konven-
cionalnih dejavnosti gledališča) družbene kritike, izražene skozi besede (in
zgodbe) tujca ali oddaljenega subjekta. V prihodnosti bo treba raziskati še
uprizarjanje slovenskih tržaških avtorjev v gledališču Rosseti (ali drugih
italijanskih gledališčih) ter uprizoritve italijanskih tržaških avtorjev na
odru SSG Trst, predvidevamo lahko, da je bilo tovrstnih uprizoritev malo
oz. nič. Gledališče na stičišču kultur je torej lahko kraj spajanja, mešanja ali
razdvajanja različnih uprizoritvenih in dramskih poetik, ki so ne nazadn-
je vedno pogojene s političnim ali mednacionalnim stanjem v okolju, kjer
gledališče deluje.
Viri
Repertoar slovenskih gledališč (izdaja Slovenski gledališki inštitut), dostopen
na. (Dostop 16. 9. 2016.)
13 Slovensko stalno gledališče v Trstu, kot že zapisano, od leta 1945 deluje kot poklic-
no repertoarno gledališče, uraden status mu priznava tudi Republika Italija, ki ga je
uvrstila med redka gledališča v državi s priznanim statusom stabile, stalnim ansam-
blom in državnim financiranjem.
65
Slovensko stalno gledališče v Trstu,13 še posebej njegovo nove-
jšo zgodovino, je podrobneje popisala in opredelila vodilna raziskovalka
Bogomila Kravos, naša raziskava pa to dejavnost postavlja v kontekst ce-
lotnega slovenskega gledališkega prostora. Slovensko gledališče v Trstu je
eno od treh najstarejših slovenskih (narodnih) gledališč in zato pomemb-
no zaradi svojega delovanja v večjezičnem prostoru, obujanja in ohranjan-
ja (pa tudi preizpraševanja) nacionalne identitete, iskanja nove – tržaške
– dramatike in zagotavljanja prisotnosti gledališke produkcije v sloven-
skem jeziku. Prav sobivanje več različnih kultur, ki imajo svojo zgodovin-
sko vlogo pri sooblikovanju podobe Trsta, je pomembno vprašanje tudi
pri delovanju gledališča. Slovenci v Italiji živijo v treh pokrajinah dežele
Furlanije – Julijske krajine: na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, sloven-
ska naselja so zgodovinsko prisotna v 36 občinah vzdolž obmejnega pasu
slovensko-italijanske in delno italijansko-avstrijske meje (Mikolič, Pertot
2006, 19). To je tudi področje, ki ga neposredno gledališko pokriva SSG
Trst. Prisotnost slovenskega gledališkega izraza v Italiji tako dobiva več
funkcij: sobivanje med različnimi kulturami, njihovo povezovanje, skrb za
slovenski jezik in gledališko izobraževanje, odpiranje vprašanja vloge in
položaja narodne zavesti ob gostovanjih po krajih, kjer živijo Slovenci ...
Uprizoritve sodobne evropske in ameriške dramatike so dokaz odprtos-
ti institucije, (o)vrednotenja umetniških tokov ter (kot ena od bolj konven-
cionalnih dejavnosti gledališča) družbene kritike, izražene skozi besede (in
zgodbe) tujca ali oddaljenega subjekta. V prihodnosti bo treba raziskati še
uprizarjanje slovenskih tržaških avtorjev v gledališču Rosseti (ali drugih
italijanskih gledališčih) ter uprizoritve italijanskih tržaških avtorjev na
odru SSG Trst, predvidevamo lahko, da je bilo tovrstnih uprizoritev malo
oz. nič. Gledališče na stičišču kultur je torej lahko kraj spajanja, mešanja ali
razdvajanja različnih uprizoritvenih in dramskih poetik, ki so ne nazadn-
je vedno pogojene s političnim ali mednacionalnim stanjem v okolju, kjer
gledališče deluje.
Viri
Repertoar slovenskih gledališč (izdaja Slovenski gledališki inštitut), dostopen
na
13 Slovensko stalno gledališče v Trstu, kot že zapisano, od leta 1945 deluje kot poklic-
no repertoarno gledališče, uraden status mu priznava tudi Republika Italija, ki ga je
uvrstila med redka gledališča v državi s priznanim statusom stabile, stalnim ansam-
blom in državnim financiranjem.
65
