Page 59 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 59
gledališče na stičišču kultur
Zavezniki so v mirovni pogodbi z Italijo (podpisana 10. 2. 1947) ustanovi-
li Svobodno tržaško ozemlje (STO) in ga razdelili na dve coni. Cona A je
obsegala Trst z okolico in je bila pod nadzorom zavezniških sil, cona B pa
koprski in bujski okraj, bila pa je pod jugoslovansko oblastjo (Nećak, Repe
2003, 197). Po zaostritvi odnosov med zavezniki, aferi informbiro, je kon-
flikt eskaliral skoraj do vojaških spopadov; v pogajanjih je bilo nato dolo-
čeno (1954), da se cona A priključi Italiji, cona B pa Jugoslaviji. Treba je tudi
premisliti pojem prepustnosti oz. odprtosti te meje, ki je bila meja med za-
hodom in vzhodom, socializmom in kapitalizmom.
Italija je imela razmejitveno črto le za demarkacijsko črto tj. za začas-
no ureditev. Šele leta 1975 je bilo to vprašanje rešeno z Osimskimi spora-
zumi. Dotedanja »demarkacijska črta« je bila spremenjena v pravo mejo
med državama, ki pa je bila že mnogo pred tem ena najbolj odprtih mej v
Evropi, sploh pa med državama z različno družbeno ureditvijo. (Nećak,
Repe 2003, 198)
Od leta 1945 se gledališka dejavnost v Trstu spet obudi in gledališče
znova deluje kot poklicno in repertoarno. Tako so v začetku decembra 1945
v gledališču Fenice uprizorili priredbo Ferda Delaka Jernejeva pravica, ki
je nastala po povesti Hlapec Jernej in njegova pravica Ivana Cankarja, nato
Desetega brata Josipa Jurčiča in komedijo Scampolo Daria Niccodemija.
Kmalu so stekli tudi pogovori o graditvi novega kulturnega doma, ki bi
nadomestil uničeni Narodni dom; ustanovljen je bil Odbor za gradnjo
kulturnega doma, 21. 7. 1957 so položili temeljni kamen, odprtje je bilo 5.
12. 1964. Takrat se je začel tudi postopek za pridobitev statusa instituci-
je – javne ustanove, ki ga je italijansko Ministrstvo za turizem in prired-
itve podelilo leta 1977, in tako SSG Trst postane javnopravna gledališka
ustanova. Tržaško gledališče je takrat eno izmed osmih italijanskih gledal-
išč, ki ima naziv teatro stabile (stalno gledališče). Po dekretu iz leta 2007
Republika Italija priznava status stalnih gledališč sedemnajstim gledal-
iškim hišam, tudi dvema tržaškima: Slovenskemu stalnemu gledališču Trst
in Stalnemu gledališču Furlanije – Julijske krajine Trst (E. A. Teatro Stabile
del Friuli Venezia Giulia).6
6 Glej: Kravos 2015.
57
Zavezniki so v mirovni pogodbi z Italijo (podpisana 10. 2. 1947) ustanovi-
li Svobodno tržaško ozemlje (STO) in ga razdelili na dve coni. Cona A je
obsegala Trst z okolico in je bila pod nadzorom zavezniških sil, cona B pa
koprski in bujski okraj, bila pa je pod jugoslovansko oblastjo (Nećak, Repe
2003, 197). Po zaostritvi odnosov med zavezniki, aferi informbiro, je kon-
flikt eskaliral skoraj do vojaških spopadov; v pogajanjih je bilo nato dolo-
čeno (1954), da se cona A priključi Italiji, cona B pa Jugoslaviji. Treba je tudi
premisliti pojem prepustnosti oz. odprtosti te meje, ki je bila meja med za-
hodom in vzhodom, socializmom in kapitalizmom.
Italija je imela razmejitveno črto le za demarkacijsko črto tj. za začas-
no ureditev. Šele leta 1975 je bilo to vprašanje rešeno z Osimskimi spora-
zumi. Dotedanja »demarkacijska črta« je bila spremenjena v pravo mejo
med državama, ki pa je bila že mnogo pred tem ena najbolj odprtih mej v
Evropi, sploh pa med državama z različno družbeno ureditvijo. (Nećak,
Repe 2003, 198)
Od leta 1945 se gledališka dejavnost v Trstu spet obudi in gledališče
znova deluje kot poklicno in repertoarno. Tako so v začetku decembra 1945
v gledališču Fenice uprizorili priredbo Ferda Delaka Jernejeva pravica, ki
je nastala po povesti Hlapec Jernej in njegova pravica Ivana Cankarja, nato
Desetega brata Josipa Jurčiča in komedijo Scampolo Daria Niccodemija.
Kmalu so stekli tudi pogovori o graditvi novega kulturnega doma, ki bi
nadomestil uničeni Narodni dom; ustanovljen je bil Odbor za gradnjo
kulturnega doma, 21. 7. 1957 so položili temeljni kamen, odprtje je bilo 5.
12. 1964. Takrat se je začel tudi postopek za pridobitev statusa instituci-
je – javne ustanove, ki ga je italijansko Ministrstvo za turizem in prired-
itve podelilo leta 1977, in tako SSG Trst postane javnopravna gledališka
ustanova. Tržaško gledališče je takrat eno izmed osmih italijanskih gledal-
išč, ki ima naziv teatro stabile (stalno gledališče). Po dekretu iz leta 2007
Republika Italija priznava status stalnih gledališč sedemnajstim gledal-
iškim hišam, tudi dvema tržaškima: Slovenskemu stalnemu gledališču Trst
in Stalnemu gledališču Furlanije – Julijske krajine Trst (E. A. Teatro Stabile
del Friuli Venezia Giulia).6
6 Glej: Kravos 2015.
57
