Page 62 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
Zahodnoevropske dramatike, ki so bili uprizorjeni na odru Slovenskega
stalnega gledališča v Trstu, lahko razdelimo v tri glavne skupine: avtorji
zgodovinske klasike (t. i. železni repertoar: Shakespeare, Molière, Schiller
...), lahkih dramskih žanrov (John B. Priestley, Neil Simon, George B. Shaw,
Agatha Christie, Albert Hackett, John Steinbeck, Lillian Hellman ...) in
predstavniki (takrat) sodobne dramske pisave (Dario Fo, Eugene Ionesco,
Jean-Paul Sartre, Samuel Beckett, Ugo Betti, John Knittel ...). SSG Trst
je vodilno slovensko gledališče pri uprizarjanju del italijanskih avtorjev:
Dario Fo, Luigi Pirandello, Ugo Betti, Aldo de Benedetti, Nicola Manzari,
Renato Lelli ...9 Ameriški avtorji so bili v SSG Trst redkeje uprizarjani,
med uprizoritvami najdemo pomembna avtorja, kot sta Arthur Miller in
Eugene O'Neill. Millerjevo najbolj znano dramo Smrt trgovskega potni-
ka so premierno odigrali 9. 4. 1963 v režiji Slavka Jana, Eugene O'Neill pa je
bil uprizorjen dvakrat, prvič z besedilom Ana Christie (29. 4. 1946, r. Milan
Košič), drugič pa z melodramo z ameriškega podeželja Strast pod bresti (19.
10. 1957, r. Jože Babič).10
Našteti podatki dobijo smisel, ko jih postavimo v kontekst oz. jih
primerjamo s podobno situacijo. Glede na zapleteno politično, socialno,
umetniško in finančno situacijo je težko najti primerljivo gledališko hišo,
da bi brez težave argumentirali vse morebitne vzporednice ali razlike. SSG
Trst že s svojo zgodovinsko dediščino odločilno odstopa od preostalih
slovenskih gledaliških hiš. A ker je po tradiciji (ne več formalno) tržaško
gledališče eno izmed treh slovenskih nacionalnih gledališč in je od druge
svetovne vojne vodilna gledališka ustanova za Slovence v Italiji, je razuml-
jivo, da bomo za primerjavo izbrali ljubljansko SNG Dramo, ki po tradici-
ji zaseda podoben položaj.
Čas po drugi svetovni vojni je zaradi političnih razmer v ned-
emokratičnem sistemu (kar je ena izmed temeljnih razlik, ko primerjamo
tržaško gledališče z ljubljanskim) za gledališke profesionalce pomenil ve-
lik izziv pri iskanju poti do uprizoritev avtorjev kapitalističnega Zahoda.
Situacija se delno spremeni ob postopnejši liberalizaciji države in posto-
pnemu odpiranju na Zahod. Če smo okvirno označili pomembnejše avtorje
na odru SSG Trst, poglejmo še v SNG Dramo, ki je reprezentativen primer,
saj se zaradi kvalitativno močne produkcije v razmeroma kratkem obdob-
9 Netržaški italijanski avtorji. Za takšne repertoarne odločitve je najverjetneje vzrok
zgodovinska nenaklonjenost italijanskim tržaškim avtorjem, kar bomo pozneje pri-
kazali na primeru Fulvia Tomizze.
10 Seznam, ki ga v nadaljevanju povzemamo po Repertoarju slovenskih gledališč, naj
bo v pomoč pri kronološki umestitvi uprizoritev.
60
Zahodnoevropske dramatike, ki so bili uprizorjeni na odru Slovenskega
stalnega gledališča v Trstu, lahko razdelimo v tri glavne skupine: avtorji
zgodovinske klasike (t. i. železni repertoar: Shakespeare, Molière, Schiller
...), lahkih dramskih žanrov (John B. Priestley, Neil Simon, George B. Shaw,
Agatha Christie, Albert Hackett, John Steinbeck, Lillian Hellman ...) in
predstavniki (takrat) sodobne dramske pisave (Dario Fo, Eugene Ionesco,
Jean-Paul Sartre, Samuel Beckett, Ugo Betti, John Knittel ...). SSG Trst
je vodilno slovensko gledališče pri uprizarjanju del italijanskih avtorjev:
Dario Fo, Luigi Pirandello, Ugo Betti, Aldo de Benedetti, Nicola Manzari,
Renato Lelli ...9 Ameriški avtorji so bili v SSG Trst redkeje uprizarjani,
med uprizoritvami najdemo pomembna avtorja, kot sta Arthur Miller in
Eugene O'Neill. Millerjevo najbolj znano dramo Smrt trgovskega potni-
ka so premierno odigrali 9. 4. 1963 v režiji Slavka Jana, Eugene O'Neill pa je
bil uprizorjen dvakrat, prvič z besedilom Ana Christie (29. 4. 1946, r. Milan
Košič), drugič pa z melodramo z ameriškega podeželja Strast pod bresti (19.
10. 1957, r. Jože Babič).10
Našteti podatki dobijo smisel, ko jih postavimo v kontekst oz. jih
primerjamo s podobno situacijo. Glede na zapleteno politično, socialno,
umetniško in finančno situacijo je težko najti primerljivo gledališko hišo,
da bi brez težave argumentirali vse morebitne vzporednice ali razlike. SSG
Trst že s svojo zgodovinsko dediščino odločilno odstopa od preostalih
slovenskih gledaliških hiš. A ker je po tradiciji (ne več formalno) tržaško
gledališče eno izmed treh slovenskih nacionalnih gledališč in je od druge
svetovne vojne vodilna gledališka ustanova za Slovence v Italiji, je razuml-
jivo, da bomo za primerjavo izbrali ljubljansko SNG Dramo, ki po tradici-
ji zaseda podoben položaj.
Čas po drugi svetovni vojni je zaradi političnih razmer v ned-
emokratičnem sistemu (kar je ena izmed temeljnih razlik, ko primerjamo
tržaško gledališče z ljubljanskim) za gledališke profesionalce pomenil ve-
lik izziv pri iskanju poti do uprizoritev avtorjev kapitalističnega Zahoda.
Situacija se delno spremeni ob postopnejši liberalizaciji države in posto-
pnemu odpiranju na Zahod. Če smo okvirno označili pomembnejše avtorje
na odru SSG Trst, poglejmo še v SNG Dramo, ki je reprezentativen primer,
saj se zaradi kvalitativno močne produkcije v razmeroma kratkem obdob-
9 Netržaški italijanski avtorji. Za takšne repertoarne odločitve je najverjetneje vzrok
zgodovinska nenaklonjenost italijanskim tržaškim avtorjem, kar bomo pozneje pri-
kazali na primeru Fulvia Tomizze.
10 Seznam, ki ga v nadaljevanju povzemamo po Repertoarju slovenskih gledališč, naj
bo v pomoč pri kronološki umestitvi uprizoritev.
60
