Page 65 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 65
gledališče na stičišču kultur

(socializmu). A položaja ne smemo prehitro posplošiti na celotno produk-
cijo SSG Trst tega obdobja. Posebnost, ki najbolj dokazuje pomembnost
tržaškega gledališča za celoten slovenski prostor in tudi njegovo odprtost v
svet, je slovenska praizvedba absurdne antidrame Čakajoč Godota Samuela
Becketta (r. Branko Gombač), ki se je zgodila 24. 2. 1966, dve leti pred pre-
miero istega besedila v SNG Drami Ljubljana. V Trstu so uspeli med prvimi
slovenskemu občinstvu predstaviti tudi Eugèna Ionesca, saj so njegove Stole
v režiji Balbine Baranovič uprizorili 28. 12. 1960, dve leti po prvih uprizorit-
vah Ionesca na Odru 57 (Učna ura, 31. 3. 1985, r. Žarko Petan in Plešasta pe-
vka, 8. 4. 1958, r. Janez Čuk). Te uprizoritve so pomembne zaradi iskanja
novih uprizoritvenih možnosti, pa tudi kot tihi protest proti stanju v druž-
bi, saj avtorji drame absurda sami po sebi kritizirajo nesmiselnost povo-
jne evropske družbe. Tržaško gledališče se tako priključuje svojim sodo-
bnikom in (kot že omenjeno) nosi velike zasluge tudi pri seznanjanju z
vodilnimi italijanskimi dramatiki.

Na tem mestu bi na kratko predstavili še glavne poudarke gledališča
Rosseti iz Trsta, ki v istem obdobju uprizarja pomembnejše zahodnoevrop-
ske avtorje. Rosseti so ustanovili leta 1954 in je eno od najstarejših stalnih
gledališč (teatro stabile) v Italiji. V času od ustanovitve do leta 1970 njihov
program sestavljajo po večini italijanski avtorji, italijanska klasika (Goldoni,
Gozzi, Gigli ...), rimska dramatika (Plavt ...), približno četrtino repertoarja
pa zasedajo uprizoritve zahodnoevropskih in ameriških dramatikov, med
katerimi najbolj izstopajo: Jean Anouilh, Friedrich Dürrenmatt, Eugene
Ionesco, John Osborne, Jean Genet ... 12 Uprizorijo tudi veliko Brechtovih
iger in lirike, posebej moramo izpostaviti dve uprizoritvi Tržačana Fulvia
Tomizze Vera Verk (1963) in La storia di Bertoldo (ali La Fiaba di Bertoldo,
1968), saj je Tomizza v slovenskem gledališču prezrt, edino njegovo dram-
sko delo, ki doživi uprizoritev, je drama Idealist, dramatizacija Martina
Kačurja (Ivan Cankar), uprizorjena 12. 9. 1985 v Primorskem dramskem
gledališču Nova Gorica (režiser Jože Babič). Zgodovinski razlog neu-

12 Jean Anouilh: Leocardia (1955), Tennesee Willimas: Steklena menežarija (1956),
Federico G. Lorca: Lepa čevljarka (1956), Eugene O'Neill: Dolgega dne potovanje
v noč (1957), Eugene Ionesco: Jaques ali podrejenost (1958), Samuel Beckett: Čaka-
joč Godota (1959 in 1961), Učna ura (1961), Friedrich Dürrenmatt: Zakon gospoda
Mississippija (1962), John Osborne: A Subject of Scandal and Concern (1963), Albert
Camus: Pravični ljudje (1965), Osborne: Luther (1967), Jean Genet: Poostreni nadzor
(1968), Ionesco: Morilec (1968) in enodejanke, Jean Cocteau: Ti strašni starši (1969),
Edward Albee: Vrt (1969), Jean-Paul Sartre: Nekrassov (1970), Fernando Arrabal: Le
cimetière des voitures (1970) in Ferdinand Bruckner: Bolezen mladosti (1970). V ok-
lepaju navajamo letnico uprizoritve.

63
   60   61   62   63   64   65   66   67   68   69   70