Page 71 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 71
izkušnja migracije in integracije v slovenski prostor...
no v zgodovini nepredstavljive, predvsem zaradi nepredvidljivosti in večs-
mernosti tega pojava (Papastergiadis 200: 1). V sodobni realnosti postajata
tranzicija in migracije osnovna lastnost vseh človeških skupnosti, ti procesi
spodbujajo kompleksnost, prav ta kompleksnost posledično pomeni, da je
potrebno pri proučevanju migracij upoštevati številne, tudi kontradiktorne
dejavnike: ekonomske kazalce, socialne, politične, družinske vezi, individu-
alne razloge posameznikov, lokalne in nacionalne kvalifikatorje. Cela serija
povezav in mrež namreč lahko vpliva na migracije posameznikov in tudi na
njihovo integracijo v novo socialno in kulturno okolje (Hoerder 2002). Zelo
pomembna značilnost, ki zaznamuje sodobne migracije in jo izpostavlja-
jo kulturne študije, so tudi transnacionalne in transkulturne povezave mi-
grantov, kar predstavlja njihovo delovanje in vključevanje v več nacional-
nih in kulturnih prostorov hkrati (Vertovec 2001). Kompleksnost sodobnih
migracijskih procesov tako podpira tiste pristope k njihovemu proučevan-
ju, ki se osredinjajo na individualne življenjske zgodbe posameznih mi-
grantov in migrantk, te se zrcalijo tudi v literarnih delih.
Literatura kot relevanten vir za proučevanje migracij je pridobila na
pomenu z razvojem interdisciplinarnih pristopov pri proučevanju mi-
gracij. V tem kontekstu je pionirsko delo opravil raziskovalec Werner
Sollors, ki je leta 1987 v svoji študiji Beyond Ethnicity: Consent and Descent
and American Culture prispeval prvo intedisciplinarno študijo, ta študija
predstavlja stičišče literarne vede, kulturnih in migracijskih študij. Posebej
pomembno vprašanje, ki mu pričujoči prispevek poskuša ponuditi jasen
odgovor, je, ali lahko proučevanje literature migrantov in migrantk ter
obravanava te literature kot enega od virov za proučevanje fenomena mi-
gracij, vodi do rahljanja stereotipov in pripomore k razvoju medkulturne
zavesti. Prav razvoj medkulturne zavesti in rušenje stereotipov, ki so vezani
na migrante in sam fenomen migracij, sta namreč temeljna pogoja za raz-
voj stabilne, odprte in varne družbe (Žitnik Serafin 2014).
Teoretika Benedict Anderson (1998) in Margaret R. Sommers (1994)
enotno poudarjata tudi, da prav preko literature in akta literarnega ust-
varjanja posameznik izgrajuje svojo lastno identiteto v svetu. To dejstvo
je posebej zanimivo in pomenljivo v kontekstu pričujočega prispevka, saj
obe v obravnavo vključeni literarni ustvarjalki v izbranih literarnih de-
lih izpostavljata, da prav preko akta literarnega ustvarjanja prevprašuje-
ta številne identitetne dileme in v interakciji z novim geografskim prosto-
rom − slovenskim socialnim in kulturnim prostorom − izgrajujeta svojo
identiteto.
69
no v zgodovini nepredstavljive, predvsem zaradi nepredvidljivosti in večs-
mernosti tega pojava (Papastergiadis 200: 1). V sodobni realnosti postajata
tranzicija in migracije osnovna lastnost vseh človeških skupnosti, ti procesi
spodbujajo kompleksnost, prav ta kompleksnost posledično pomeni, da je
potrebno pri proučevanju migracij upoštevati številne, tudi kontradiktorne
dejavnike: ekonomske kazalce, socialne, politične, družinske vezi, individu-
alne razloge posameznikov, lokalne in nacionalne kvalifikatorje. Cela serija
povezav in mrež namreč lahko vpliva na migracije posameznikov in tudi na
njihovo integracijo v novo socialno in kulturno okolje (Hoerder 2002). Zelo
pomembna značilnost, ki zaznamuje sodobne migracije in jo izpostavlja-
jo kulturne študije, so tudi transnacionalne in transkulturne povezave mi-
grantov, kar predstavlja njihovo delovanje in vključevanje v več nacional-
nih in kulturnih prostorov hkrati (Vertovec 2001). Kompleksnost sodobnih
migracijskih procesov tako podpira tiste pristope k njihovemu proučevan-
ju, ki se osredinjajo na individualne življenjske zgodbe posameznih mi-
grantov in migrantk, te se zrcalijo tudi v literarnih delih.
Literatura kot relevanten vir za proučevanje migracij je pridobila na
pomenu z razvojem interdisciplinarnih pristopov pri proučevanju mi-
gracij. V tem kontekstu je pionirsko delo opravil raziskovalec Werner
Sollors, ki je leta 1987 v svoji študiji Beyond Ethnicity: Consent and Descent
and American Culture prispeval prvo intedisciplinarno študijo, ta študija
predstavlja stičišče literarne vede, kulturnih in migracijskih študij. Posebej
pomembno vprašanje, ki mu pričujoči prispevek poskuša ponuditi jasen
odgovor, je, ali lahko proučevanje literature migrantov in migrantk ter
obravanava te literature kot enega od virov za proučevanje fenomena mi-
gracij, vodi do rahljanja stereotipov in pripomore k razvoju medkulturne
zavesti. Prav razvoj medkulturne zavesti in rušenje stereotipov, ki so vezani
na migrante in sam fenomen migracij, sta namreč temeljna pogoja za raz-
voj stabilne, odprte in varne družbe (Žitnik Serafin 2014).
Teoretika Benedict Anderson (1998) in Margaret R. Sommers (1994)
enotno poudarjata tudi, da prav preko literature in akta literarnega ust-
varjanja posameznik izgrajuje svojo lastno identiteto v svetu. To dejstvo
je posebej zanimivo in pomenljivo v kontekstu pričujočega prispevka, saj
obe v obravnavo vključeni literarni ustvarjalki v izbranih literarnih de-
lih izpostavljata, da prav preko akta literarnega ustvarjanja prevprašuje-
ta številne identitetne dileme in v interakciji z novim geografskim prosto-
rom − slovenskim socialnim in kulturnim prostorom − izgrajujeta svojo
identiteto.
69
