Page 72 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 72
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
Izkušnja migracije in integracije v slovenski prostor
v literarnem delu Stanislave Chrobakove Repar
Zakaj se moram ‘razbliniti’, da bi lahko spet ‘postala’, le tokrat po sloven-
sko? Zakaj moram ‘postati po slovensko’, da bi lahko tu – kjer sem zdaj
doma – živela kot polnovredna oseba? (Chrobáková-Repar, 2009: 49)
Stanislava Chrobakova Repar, pesnica, pisateljica, esejistka, preva-
jalka, literarna znanstvenica, urednica in založnica se je iz želje po skup-
nem življenju s Slovencem − filozofom, prevajalcem, esejistom in pesnikom
Primožem Reparjem – leta 2001 iz Bratislave preselila v Slovenijo, v
Ljubljano. Svojo izkušnjo migracije posebej izrazito problematizira v svojem
avtobiografskem literarnem delu Slovenka na kvadrat. Večinsko pripoved-
no delo predstavlja literarni hibrid, vključuje dele avtoričinih predhodno
objavljenih verzifikacij, dnevniške zapise, refleksije in dele korespondence.
Vsa ta besedila kolažno predstavijo kompleksnost avtoričinega soočanja z
izkušnjo migracije in novim življenjskim okoljem. Delo je sestavljeno iz de-
setih poglavij, ki jih avtorica naslovi z vodilno tematiko in podnaslovi kot
razglednice. To poimenovanje podpoglavij je v delu utemeljeno s tem, da so
poglavja časovno in geografsko določena, predstavljajo miselne utrinke in
popise dogodkov, ki spominjajo na besedila na razglednicah in so izrazito
avtobiografsko obarvani protagonistki zaznamovali vživljanje in soočanje
s slovenskim prostorom, njegovim kulturnim in socialnim imaginarijem.
Razglednicam v literarnem delu sledijo trije intervjuji, ki so jih z avtorico
opravile tri sodobnice, ti še dodatno potrdijo avtobiografske navezave dela
in ponujajo še bolj celovito in tudi kompleksno sliko avtoričine izkušnje
migracije. V avtoričinih opombah lahko tudi preberemo, da delo povezuje
miselni tok, ki kljub izraziti žanrski in ekspresivni pestrosti, literarno delo
združuje in ga umešča na polje esejistike, z izrazitimi avtobiografskimi in
literarnimi značilnostmi (Chrobakova Repar, 2009: 247).
V delu Slovenka na kvadrat se avtorica opredeljuje do izkušnje mi-
gracije predvsem kot ženska in umetnica. Tako ob izkušnji migracije pre-
tresa tradicionalna patriarhalna razmerja, razmerja moči, ki so se v njenem
primeru izkazala predvsem v obliki radikalnega slovenskega birokratskega
sistema v času tranzicije v Evropsko unijo, in zaradi katerega se je predvsem
v začetni fazi integracije soočila s številnimi težavami. V svojem delu avtor-
ica izpostavlja, da ni politična migrantka ali iskalka azila, temveč ženska, ki
se je zaradi ljubezni in želje po skupnem življenju s Slovencem odpovedala
ustaljenemu življenju in se podala v boj z birokracijo novo nastale države.
70
Izkušnja migracije in integracije v slovenski prostor
v literarnem delu Stanislave Chrobakove Repar
Zakaj se moram ‘razbliniti’, da bi lahko spet ‘postala’, le tokrat po sloven-
sko? Zakaj moram ‘postati po slovensko’, da bi lahko tu – kjer sem zdaj
doma – živela kot polnovredna oseba? (Chrobáková-Repar, 2009: 49)
Stanislava Chrobakova Repar, pesnica, pisateljica, esejistka, preva-
jalka, literarna znanstvenica, urednica in založnica se je iz želje po skup-
nem življenju s Slovencem − filozofom, prevajalcem, esejistom in pesnikom
Primožem Reparjem – leta 2001 iz Bratislave preselila v Slovenijo, v
Ljubljano. Svojo izkušnjo migracije posebej izrazito problematizira v svojem
avtobiografskem literarnem delu Slovenka na kvadrat. Večinsko pripoved-
no delo predstavlja literarni hibrid, vključuje dele avtoričinih predhodno
objavljenih verzifikacij, dnevniške zapise, refleksije in dele korespondence.
Vsa ta besedila kolažno predstavijo kompleksnost avtoričinega soočanja z
izkušnjo migracije in novim življenjskim okoljem. Delo je sestavljeno iz de-
setih poglavij, ki jih avtorica naslovi z vodilno tematiko in podnaslovi kot
razglednice. To poimenovanje podpoglavij je v delu utemeljeno s tem, da so
poglavja časovno in geografsko določena, predstavljajo miselne utrinke in
popise dogodkov, ki spominjajo na besedila na razglednicah in so izrazito
avtobiografsko obarvani protagonistki zaznamovali vživljanje in soočanje
s slovenskim prostorom, njegovim kulturnim in socialnim imaginarijem.
Razglednicam v literarnem delu sledijo trije intervjuji, ki so jih z avtorico
opravile tri sodobnice, ti še dodatno potrdijo avtobiografske navezave dela
in ponujajo še bolj celovito in tudi kompleksno sliko avtoričine izkušnje
migracije. V avtoričinih opombah lahko tudi preberemo, da delo povezuje
miselni tok, ki kljub izraziti žanrski in ekspresivni pestrosti, literarno delo
združuje in ga umešča na polje esejistike, z izrazitimi avtobiografskimi in
literarnimi značilnostmi (Chrobakova Repar, 2009: 247).
V delu Slovenka na kvadrat se avtorica opredeljuje do izkušnje mi-
gracije predvsem kot ženska in umetnica. Tako ob izkušnji migracije pre-
tresa tradicionalna patriarhalna razmerja, razmerja moči, ki so se v njenem
primeru izkazala predvsem v obliki radikalnega slovenskega birokratskega
sistema v času tranzicije v Evropsko unijo, in zaradi katerega se je predvsem
v začetni fazi integracije soočila s številnimi težavami. V svojem delu avtor-
ica izpostavlja, da ni politična migrantka ali iskalka azila, temveč ženska, ki
se je zaradi ljubezni in želje po skupnem življenju s Slovencem odpovedala
ustaljenemu življenju in se podala v boj z birokracijo novo nastale države.
70
