Page 76 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 76
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
tivno vključiti tudi v slovensko kulturno življenje, seveda z vsemi različni-
mi delovalnimi vlogami. V tem kontekstu se že četrta razglednica tematsko
ne osredinja več na problematiko boja z birokracijo in na težave pri inte-
graciji v slovenski prostor, tu protagonistko kot bralci že lahko najdemo
v vlogi organizatorke festivala Vilenica in tik pred izidom njene pesniške
zbirke Angelske utopije v slovenskem prevodu.
Stanislava Chrobakova Repar v svojem delu ironično izpostavlja, da
mora v novem življenjskem prostoru znova postati, se uveljaviti, zastopa-
ti svoje ideale − tokrat po slovensko. Kljub začetnim težavam in dolgotra-
jnemu boju z birokracijo pa jasno poudari, da sta ji izkušnja migracije in
pozicija nekje vmes ponudili možnost za kritičen pretres sodobne stvar-
nosti, kjer se je znašla, izostrili sta njeno izjemno kritično perspektivo na
stvarnost in zavest, da če hoče preživeti in uspeti, si mora ustvariti sistem
vrednot, ki je neodvisen od družbenega, nacionalnega in kulturnega imag-
inarija v katerem živi. Ugotavlja tudi, da je doslej porabila preveč časa in en-
ergije, da bi se uveljavila in vključila v dan sistem, upoštevala na videz ne-
premakljive norme in pravila. To jo spodbudi, da strukturira svoj lasten
sistem pravil, v nadnacionalnem in nadkulturnem položaju, neodvisno od
statusnih določil. Izkušnja migracije jo je postavila v pozicijo življenja na
robu, na meji, v vmesnem prostoru med dvema nacionalnima državama,
socialnima in kulturnima imaginarijema, prav zato se v njeni zavesti tudi
radikalizira želja po tem, da spregovori kot angažirana in izjemno kritična
avtorica, tako izraža:
Resničen občutek vesoljske ganjenosti me je speljal takrat, ko sem svo-
je (vsiljeno in nemirno) lebdenje na meji možnega, ki so jo določili drugi,
lahko preoblikovala v raziskovanje skrivnostnih ali prepovedanih svetov
onkraj, oziroma, celo znotraj te meje. Meje, ki je vendarle zmeraj tudi del
neke pragmatične kolektivistične projekcije in samo/opredelitve.
[K]o si brez zaščite nekih »a priori« (prepričanj, normativov,
pričakovanj …), ki te zmeraj vsaj toliko ovirajo, kolikor ohran-
jajo, recimo v nekem družbenem ali zgodovinskem konteks-
tu. Namreč, ko se jih zmoreš otresti, ker jih – enostavno – spre-
gledaš kot sredstvo nekoga ali nečesa, kar je zate izgubilo bistveni
pomen, jih pa več ne sprejemaš kot danost. (Chrobáková-Repar,
2009: 68–69)
Kot angažirana avtorica, ki se je znašla v vmesnem prostoru med dve-
ma nacionalnima imaginarijema in kulturama, gradi svojo identiteto v
74
tivno vključiti tudi v slovensko kulturno življenje, seveda z vsemi različni-
mi delovalnimi vlogami. V tem kontekstu se že četrta razglednica tematsko
ne osredinja več na problematiko boja z birokracijo in na težave pri inte-
graciji v slovenski prostor, tu protagonistko kot bralci že lahko najdemo
v vlogi organizatorke festivala Vilenica in tik pred izidom njene pesniške
zbirke Angelske utopije v slovenskem prevodu.
Stanislava Chrobakova Repar v svojem delu ironično izpostavlja, da
mora v novem življenjskem prostoru znova postati, se uveljaviti, zastopa-
ti svoje ideale − tokrat po slovensko. Kljub začetnim težavam in dolgotra-
jnemu boju z birokracijo pa jasno poudari, da sta ji izkušnja migracije in
pozicija nekje vmes ponudili možnost za kritičen pretres sodobne stvar-
nosti, kjer se je znašla, izostrili sta njeno izjemno kritično perspektivo na
stvarnost in zavest, da če hoče preživeti in uspeti, si mora ustvariti sistem
vrednot, ki je neodvisen od družbenega, nacionalnega in kulturnega imag-
inarija v katerem živi. Ugotavlja tudi, da je doslej porabila preveč časa in en-
ergije, da bi se uveljavila in vključila v dan sistem, upoštevala na videz ne-
premakljive norme in pravila. To jo spodbudi, da strukturira svoj lasten
sistem pravil, v nadnacionalnem in nadkulturnem položaju, neodvisno od
statusnih določil. Izkušnja migracije jo je postavila v pozicijo življenja na
robu, na meji, v vmesnem prostoru med dvema nacionalnima državama,
socialnima in kulturnima imaginarijema, prav zato se v njeni zavesti tudi
radikalizira želja po tem, da spregovori kot angažirana in izjemno kritična
avtorica, tako izraža:
Resničen občutek vesoljske ganjenosti me je speljal takrat, ko sem svo-
je (vsiljeno in nemirno) lebdenje na meji možnega, ki so jo določili drugi,
lahko preoblikovala v raziskovanje skrivnostnih ali prepovedanih svetov
onkraj, oziroma, celo znotraj te meje. Meje, ki je vendarle zmeraj tudi del
neke pragmatične kolektivistične projekcije in samo/opredelitve.
[K]o si brez zaščite nekih »a priori« (prepričanj, normativov,
pričakovanj …), ki te zmeraj vsaj toliko ovirajo, kolikor ohran-
jajo, recimo v nekem družbenem ali zgodovinskem konteks-
tu. Namreč, ko se jih zmoreš otresti, ker jih – enostavno – spre-
gledaš kot sredstvo nekoga ali nečesa, kar je zate izgubilo bistveni
pomen, jih pa več ne sprejemaš kot danost. (Chrobáková-Repar,
2009: 68–69)
Kot angažirana avtorica, ki se je znašla v vmesnem prostoru med dve-
ma nacionalnima imaginarijema in kulturama, gradi svojo identiteto v
74
