Page 74 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 74
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
Zakaj torej Slovenija služi na usodah ljudi, kot sem jaz: vzame in
ne ponudi ničesar, pusti pa v stanju breztežnosti? Bolj natančno:
vrže te v zrak! Zakaj me spravlja v položaj zajedalca: formalno
blokira, razveljavlja, ne priznava mojih usposobljenosti in spos-
obnosti, pri čemer je njihova ponovna pridobitev samo še od-
kupovanje iz podložništva, v katerega sem bila samodejno vrže-
na? (Chrobáková-Repar, 2009: 39)
Ironija je v izbranem literarnem delu Stanislave Chrobakove Repar
pomembna literarna strategija. Ironija velja tudi v feministični teoriji za
pomembno komponento, Donna Haraway (1990) izpostavlja, da je v fem-
inistčni teoriji politika jezika zelo izrazito povezana s temeljnimi feminis-
tičnimi problematikami. Ironija je v delih ustvarjalk pogosto uporabljena
v kontekstu prevpraševanja kontradiktornih, delnih, odprtih in fluidnih
identitet, ki so bile predhodno problematizirane. Ironična perspektiva
omogoča, da kontradiktornost, ki je prisotna na ravni besednega poimeno-
vanja, sovpade in se zrahlja. S to literarno tehniko v svojem literarnem delu
avtorica pogosto tudi rahlja težo problematike – in izpostavlja, da je bila
s prehodom v novo okolje pod vprašaj in skorajšnjemu izbrisu podvrže-
na tudi njena osebnostna identiteta. S prehodom v novo okolje je bilo spre-
membam podvrženo tudi njeno lastno ime in pridobilo je novo obliko, tako
ironično izraža:
[…] zdaj sem Slovenka na kvadrat, v vsakem od obeh jezikov …
torej sem (bivša) Chrobáková – v angleškem prevodu: Beeltova
… pred tem sem bila (čisto kratko) Kvapilova … in od zdaj bom
Reparova … v bistvu le Repar, brez pregibanja. Podpisala sem
uradni dokument, da soglašam s to obliko svojega priimka tudi
na ozemlju s pregibanjem. Namreč, če se prav razumemo, da
soglašam z uradnim »kvarjenjem« mojega priimka na Slovaškem.
Za to sem morala podpisati izjemo pravila. (Chrobáková-Repar,
2009: 21)
Integracija v slovenski prostor ima v delu Slovenka na kvadrat tudi šte-
vilne pozitivne konotacije in Stanislava Chrobakova Repar je v Sloveniji
presenečena in navdušena nad njeno raznolikostjo, kljub njeni majhnosti.
Ob tem avtorica opaža in poudarja tudi neizmerno navezanost slovenskega
človeka in njegovega življenja na naravo, njene cikle in zemljo in to dejstvo
jo navdaja z občudovanjem. Sama je odraščala v mestu in kot mestni otrok
z naravo ni imela nikdar pravega in pristnega stika, o njenem pomenu se
72
Zakaj torej Slovenija služi na usodah ljudi, kot sem jaz: vzame in
ne ponudi ničesar, pusti pa v stanju breztežnosti? Bolj natančno:
vrže te v zrak! Zakaj me spravlja v položaj zajedalca: formalno
blokira, razveljavlja, ne priznava mojih usposobljenosti in spos-
obnosti, pri čemer je njihova ponovna pridobitev samo še od-
kupovanje iz podložništva, v katerega sem bila samodejno vrže-
na? (Chrobáková-Repar, 2009: 39)
Ironija je v izbranem literarnem delu Stanislave Chrobakove Repar
pomembna literarna strategija. Ironija velja tudi v feministični teoriji za
pomembno komponento, Donna Haraway (1990) izpostavlja, da je v fem-
inistčni teoriji politika jezika zelo izrazito povezana s temeljnimi feminis-
tičnimi problematikami. Ironija je v delih ustvarjalk pogosto uporabljena
v kontekstu prevpraševanja kontradiktornih, delnih, odprtih in fluidnih
identitet, ki so bile predhodno problematizirane. Ironična perspektiva
omogoča, da kontradiktornost, ki je prisotna na ravni besednega poimeno-
vanja, sovpade in se zrahlja. S to literarno tehniko v svojem literarnem delu
avtorica pogosto tudi rahlja težo problematike – in izpostavlja, da je bila
s prehodom v novo okolje pod vprašaj in skorajšnjemu izbrisu podvrže-
na tudi njena osebnostna identiteta. S prehodom v novo okolje je bilo spre-
membam podvrženo tudi njeno lastno ime in pridobilo je novo obliko, tako
ironično izraža:
[…] zdaj sem Slovenka na kvadrat, v vsakem od obeh jezikov …
torej sem (bivša) Chrobáková – v angleškem prevodu: Beeltova
… pred tem sem bila (čisto kratko) Kvapilova … in od zdaj bom
Reparova … v bistvu le Repar, brez pregibanja. Podpisala sem
uradni dokument, da soglašam s to obliko svojega priimka tudi
na ozemlju s pregibanjem. Namreč, če se prav razumemo, da
soglašam z uradnim »kvarjenjem« mojega priimka na Slovaškem.
Za to sem morala podpisati izjemo pravila. (Chrobáková-Repar,
2009: 21)
Integracija v slovenski prostor ima v delu Slovenka na kvadrat tudi šte-
vilne pozitivne konotacije in Stanislava Chrobakova Repar je v Sloveniji
presenečena in navdušena nad njeno raznolikostjo, kljub njeni majhnosti.
Ob tem avtorica opaža in poudarja tudi neizmerno navezanost slovenskega
človeka in njegovega življenja na naravo, njene cikle in zemljo in to dejstvo
jo navdaja z občudovanjem. Sama je odraščala v mestu in kot mestni otrok
z naravo ni imela nikdar pravega in pristnega stika, o njenem pomenu se
72
