Page 73 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 73
izkušnja migracije in integracije v slovenski prostor...
S tem korakom v neznano je bila, kakor poudarja v svojem delu, za
nekaj časa izbrisana; iz vseh slovaških podatkovnih baz in še ne vključe-
na v podatkovne baze v novem okolju. Znašla se je v nekem nedoločenem
in vmesnem prostoru; neopredeljena, nikogaršnja, s tem pa tudi neomeje-
na. Že z izbiro naslova literarnega dela se avtorica preigrava s svojo kompl-
eksno identiteto, ki jo ves čas izpostavlja tudi na vsebinski ravni obravna-
vanega literarnega dela. Slovenka v slovaškem jeziku namreč pomeni
Slovakinjo, v slovenskem pa Slovenko, ta jezikovna igra nakazuje na dvo-
jnost in kompleksnost identitetne pozicije literarne protagonistke. Ta kom-
pleksna in dvoplastna identitetna pozicija je še radikalizirana z njenimi
številnimi delovalnimi vlogami, profesionalno namreč posega na polje ra-
ziskovanja, urednikovanja, pisateljevanja in pesnjenja, esejistike, uredništ-
va in založništva. Vse te profesionalne vloge dojema kot vitalno povezane,
prepletene in soodvisne, četudi birokratski sistem zahteva, da se enoznačno
in jasno opredeli le z eno delovalno vlogo. Od te opredelitve so namreč od-
visne subvencije, honorarji in številni drugi privilegiji. Avtorica se v tem
kontekstu približuje konceptu fluidnih ali nomadskih identitet, kakor jih
imenuje feministična teoretičarka Rosi Braidotti (2011), in je pogosto pov-
ezan prav z izkušnjo migracije ter vplivom tranzitnega značaja sodobne st-
varnosti na posameznikovo identitetno izgradnjo. Tako tranzitna stvarnost
kot izkušnja migracije namreč povzročita identitetne odklone, spremembe,
prilagoditve, ki se dogajajo skladno z menjavanjem stvarnosti, geografskih
pozicij ter nacionalnih, socialnih in kulturnih imaginarijev (Braidotti, 2011
in Stanford Friedman, 1998).
Enoznačnemu opredeljevanju in vkalupljanju njene identitete v pred-
vidljive in dane okvire se avtorica izrazito in vztrajno upira v svojem liter-
arnem opusu in izpostavlja, da je njena kompleksnost plod trdega pretekle-
ga dela in prizadevanj, njenih različnih osebnih interesov in profesionalnih
ambicij, ki jih ne more in zmore reducirati zgolj na eno delovalno vlogo. V
kontekstu boja z birokracijo v novem življenjskem okolju se dotika pred-
vsem problematike ohranjanja svoje osebnostne samobitnosti, kulturne-
ga in profesionalnega ozadja, ki si ju je pridobila v primarni domovini. V
Sloveniji pa sta − zaradi dolgotrajnega in zapletenega poteka birokratskih
postopkov − za nekaj časa pod vprašaj postavljeni celo njena finančna ne-
odvisnost in pridobljena izobrazba. Tudi te na videz osnovne in pretekle
pridobitve so bile s selitvijo v novo okolje in do pridobitve slovenskega
državljanstva za nekaj časa popolnoma izbrisane, v tem položaju se avtor-
ica sprašuje:
71
S tem korakom v neznano je bila, kakor poudarja v svojem delu, za
nekaj časa izbrisana; iz vseh slovaških podatkovnih baz in še ne vključe-
na v podatkovne baze v novem okolju. Znašla se je v nekem nedoločenem
in vmesnem prostoru; neopredeljena, nikogaršnja, s tem pa tudi neomeje-
na. Že z izbiro naslova literarnega dela se avtorica preigrava s svojo kompl-
eksno identiteto, ki jo ves čas izpostavlja tudi na vsebinski ravni obravna-
vanega literarnega dela. Slovenka v slovaškem jeziku namreč pomeni
Slovakinjo, v slovenskem pa Slovenko, ta jezikovna igra nakazuje na dvo-
jnost in kompleksnost identitetne pozicije literarne protagonistke. Ta kom-
pleksna in dvoplastna identitetna pozicija je še radikalizirana z njenimi
številnimi delovalnimi vlogami, profesionalno namreč posega na polje ra-
ziskovanja, urednikovanja, pisateljevanja in pesnjenja, esejistike, uredništ-
va in založništva. Vse te profesionalne vloge dojema kot vitalno povezane,
prepletene in soodvisne, četudi birokratski sistem zahteva, da se enoznačno
in jasno opredeli le z eno delovalno vlogo. Od te opredelitve so namreč od-
visne subvencije, honorarji in številni drugi privilegiji. Avtorica se v tem
kontekstu približuje konceptu fluidnih ali nomadskih identitet, kakor jih
imenuje feministična teoretičarka Rosi Braidotti (2011), in je pogosto pov-
ezan prav z izkušnjo migracije ter vplivom tranzitnega značaja sodobne st-
varnosti na posameznikovo identitetno izgradnjo. Tako tranzitna stvarnost
kot izkušnja migracije namreč povzročita identitetne odklone, spremembe,
prilagoditve, ki se dogajajo skladno z menjavanjem stvarnosti, geografskih
pozicij ter nacionalnih, socialnih in kulturnih imaginarijev (Braidotti, 2011
in Stanford Friedman, 1998).
Enoznačnemu opredeljevanju in vkalupljanju njene identitete v pred-
vidljive in dane okvire se avtorica izrazito in vztrajno upira v svojem liter-
arnem opusu in izpostavlja, da je njena kompleksnost plod trdega pretekle-
ga dela in prizadevanj, njenih različnih osebnih interesov in profesionalnih
ambicij, ki jih ne more in zmore reducirati zgolj na eno delovalno vlogo. V
kontekstu boja z birokracijo v novem življenjskem okolju se dotika pred-
vsem problematike ohranjanja svoje osebnostne samobitnosti, kulturne-
ga in profesionalnega ozadja, ki si ju je pridobila v primarni domovini. V
Sloveniji pa sta − zaradi dolgotrajnega in zapletenega poteka birokratskih
postopkov − za nekaj časa pod vprašaj postavljeni celo njena finančna ne-
odvisnost in pridobljena izobrazba. Tudi te na videz osnovne in pretekle
pridobitve so bile s selitvijo v novo okolje in do pridobitve slovenskega
državljanstva za nekaj časa popolnoma izbrisane, v tem položaju se avtor-
ica sprašuje:
71
