Page 78 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 78
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
bej presenetila, saj so imeli v družini že predhodno primere medkulturnih
ljubezenskih zvez in selitev. Poudarja tudi, da sta jo drugost in drugačnost
tudi osebno izjemno privlačila, odraščala je namreč ob liberalni materi in
v državi z zelo liberalnimi nazori. Zanimiv pa je bil odziv širše okolice na
njeno odločitev, odziv prijateljev in znancev, ki so Slovenijo pogosto enačili
s kraji, kjer se odvijajo vojne, z revščino in celo z muslimansko vero. Ti ste-
reotipi in posplošene sodbe pa niso ključno vplivale na njeno odločitev in
ta je ves čas ostala trdna. V izkušnji migracije sama vidi možnost bogatitve
svojega horizonta spoznanj, možnost soočenja s podobo Drugega in celo
vživitev vanjo.
Erica Johnson Debeljak razmišlja v kontekstu migracije o človeških
identitetah in izpostavlja kompleksnost človeških identitet, predvsem
identitet migrantov. Izpostavlja, da je izkušnja migracije po njenem mnen-
ju v prvi vrsti zmožnost, da svoji identitetni poziciji dodajamo nove plas-
ti. Trdi, da četudi se človek sooči z izkušnjo migracije kot odrasel, ima še
vedno možnost, da svoji identitetni poziciji dodaja nove odtenke, ki jih iz-
kušnja migracije, soočanje z novimi geografskimi območji ter kulturnimi
in nacionalnimi imaginariji prinašajo. Tudi Erica Johnson Debeljak tako v
izbranih literarnih delih vpeljuje koncept fluidnih identitet, ki se izgrajuje-
jo v povezavi z menjavanjem geografskih pozicij.
Erica Johnson Debeljak se z zavestjo o izkušnji migracije, ki se bliža,
že v New Yorku pripravlja na soočenje z novim in neznanim. Zaveda se,
da bo zanjo zelo problematičen predvsem jezikovni preskok, tako se že
v Ameriki preizkuša v prvih poskusih učenja slovenskega jezika. Preko
poslušanja posnetkov, ki so namenjeni učenju slovenskega jezika, si ob iz-
jemni zvočnosti novega jezika slika tudi idealizirano podobo te podalpske
deželice in njenega glavnega mesta, kjer bo kmalu živela. Ko končno napoči
čas za selitev in Erica prvič obišče Ljubljano, pa je trk predstav in realnos-
ti zelo radikalen. Ljubljano namreč prvič uzre kot sivo mesto s socialistično
gradnjo, kjer je, kakor se izrazi, vsakršno estetsko načelo opuščeno, le gore
v ozadju mehčajo podobo tega mesta. Vendar Erice to dejstvo ne demoti-
vira in z veliko elana in navdušenja raziskuje svoje novo bivanjsko okolje.
Slovenija jo preseneča s svojo majhnostjo in raznolikostjo hkrati, slednja jo
tudi bega, saj se zaveda, da ne bo nikdar obvladala njenih številnih social-
nih, kulturnih in tudi jezikovnih odtenkov.
V novem okolju se ob fascinaciji nad majhnostjo slovenske države tudi
prvič zares seznani z občutki pripadnosti skupnosti, z domačnostjo, kon-
76
bej presenetila, saj so imeli v družini že predhodno primere medkulturnih
ljubezenskih zvez in selitev. Poudarja tudi, da sta jo drugost in drugačnost
tudi osebno izjemno privlačila, odraščala je namreč ob liberalni materi in
v državi z zelo liberalnimi nazori. Zanimiv pa je bil odziv širše okolice na
njeno odločitev, odziv prijateljev in znancev, ki so Slovenijo pogosto enačili
s kraji, kjer se odvijajo vojne, z revščino in celo z muslimansko vero. Ti ste-
reotipi in posplošene sodbe pa niso ključno vplivale na njeno odločitev in
ta je ves čas ostala trdna. V izkušnji migracije sama vidi možnost bogatitve
svojega horizonta spoznanj, možnost soočenja s podobo Drugega in celo
vživitev vanjo.
Erica Johnson Debeljak razmišlja v kontekstu migracije o človeških
identitetah in izpostavlja kompleksnost človeških identitet, predvsem
identitet migrantov. Izpostavlja, da je izkušnja migracije po njenem mnen-
ju v prvi vrsti zmožnost, da svoji identitetni poziciji dodajamo nove plas-
ti. Trdi, da četudi se človek sooči z izkušnjo migracije kot odrasel, ima še
vedno možnost, da svoji identitetni poziciji dodaja nove odtenke, ki jih iz-
kušnja migracije, soočanje z novimi geografskimi območji ter kulturnimi
in nacionalnimi imaginariji prinašajo. Tudi Erica Johnson Debeljak tako v
izbranih literarnih delih vpeljuje koncept fluidnih identitet, ki se izgrajuje-
jo v povezavi z menjavanjem geografskih pozicij.
Erica Johnson Debeljak se z zavestjo o izkušnji migracije, ki se bliža,
že v New Yorku pripravlja na soočenje z novim in neznanim. Zaveda se,
da bo zanjo zelo problematičen predvsem jezikovni preskok, tako se že
v Ameriki preizkuša v prvih poskusih učenja slovenskega jezika. Preko
poslušanja posnetkov, ki so namenjeni učenju slovenskega jezika, si ob iz-
jemni zvočnosti novega jezika slika tudi idealizirano podobo te podalpske
deželice in njenega glavnega mesta, kjer bo kmalu živela. Ko končno napoči
čas za selitev in Erica prvič obišče Ljubljano, pa je trk predstav in realnos-
ti zelo radikalen. Ljubljano namreč prvič uzre kot sivo mesto s socialistično
gradnjo, kjer je, kakor se izrazi, vsakršno estetsko načelo opuščeno, le gore
v ozadju mehčajo podobo tega mesta. Vendar Erice to dejstvo ne demoti-
vira in z veliko elana in navdušenja raziskuje svoje novo bivanjsko okolje.
Slovenija jo preseneča s svojo majhnostjo in raznolikostjo hkrati, slednja jo
tudi bega, saj se zaveda, da ne bo nikdar obvladala njenih številnih social-
nih, kulturnih in tudi jezikovnih odtenkov.
V novem okolju se ob fascinaciji nad majhnostjo slovenske države tudi
prvič zares seznani z občutki pripadnosti skupnosti, z domačnostjo, kon-
76
