Page 80 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 80
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
bijajoči strani iste medalje. Prisilila me je, da sem poskušala raz-
vozlati gordijski vozel zakonov o tujcih v mladi slovenski državi –
da sem začela razlikovati med navadno birokracijo in njeno bolj
sadistično kafkovsko sestrično; da sem se postavila po robu omal-
ovaževalnim pogledom; da sem se iz izkušnje učila, kako je, če si
enkrat za spremembo prejemnik takšnega ponižujočega ravnan-
ja. (Johnson Debeljak, 1999: 129)
O tujcu kot tistem, ki izstopa iz ustaljenih socialnih skupnosti in še
ni popolnoma vključen vanje in ima s tem privilegiran položaj in možnost
kritične perspektive na to družbo, razpravlja tudi feministična teoretičar-
ka Julia Kristeva v svojem teoretičnem delu Strangers to ourselves (1991).
Teoretičarka poudarja, da nam ta pozicija omogoča uvid v tujskost v us-
troju identitete vsakega posameznika, ponuja možnost projekcije in zave-
danja, da sta tujskost in nedorečenost osnovna gradnika vsake identitete.
Pozicija tujca je kreativna pozicija, ki sprevrača ustaljene vzorce mišljen-
ja in udejstvovanja. Omogoča širše perpektive uvida, preko ozkih opredel-
itev identitete, nacionalnih, kulturnih in etničnih determinant. Omogoča
odmik od ustavljenih identitetnih pozicij in s tem kritičnost perspektive na
navidezne danosti in norme.
Učenje slovenskega jezika, preko katerega se je Erica Johnson Debeljak
pravzaprav že v Ameriki začela seznanjati z novo deželo, je v novem okol-
ju posebno trd oreh, saj ne more iskati pomoči v nobenem znanem roman-
skem jeziku. Kljub temu je očarana nad zvočnostjo slovenščine, ki jo v an-
gleškem jeziku zelo pogreša, posebej v jeziku poezije. Skladno z usvajanjem
novega jezika pa izraža, da pridobiva tudi novo identiteto, njen imaginarij
se spreminja in dograjuje. Jezik je v njenem primeru izrazito prikazan kot
osnovni gradnik njene identitete. Njena nesuverenost v slovenskem jezi-
ku je sprva razlog, da se izogiba družbeni interakciji, saj ne zmore komu-
nikacije. In prav to jo v začetni fazi njenega vživljanja v slovenski prostor
zelo obremenjuje, saj je zelo družaben in komunikativen tip osebnosti, v
novem okolju pa se v začetnih fazah ne zmore niti izraziti. V tem obdob-
ju se bolj kot v družbeno realnost zateka v intimo dvojine, le tam lahko iz-
razi svojo individualnost, samo tam ima zares občutek, da je razumljena.
Erica Johnson Debeljak v svojih avtobiografskih delih izraža, da se je
z migracijo odpovedala svojemu nekdanjemu življenju, poklicni poti us-
pešne bančnice in se znašla v popolnoma novem okolju, vendar kljub temu
poudarja, da je z izkušnjo migracije veliko pridobila. Prav v Sloveniji se je
namreč uveljavila kot pisateljica in začrtala svojo pisateljsko pot. Dobro raz-
78
bijajoči strani iste medalje. Prisilila me je, da sem poskušala raz-
vozlati gordijski vozel zakonov o tujcih v mladi slovenski državi –
da sem začela razlikovati med navadno birokracijo in njeno bolj
sadistično kafkovsko sestrično; da sem se postavila po robu omal-
ovaževalnim pogledom; da sem se iz izkušnje učila, kako je, če si
enkrat za spremembo prejemnik takšnega ponižujočega ravnan-
ja. (Johnson Debeljak, 1999: 129)
O tujcu kot tistem, ki izstopa iz ustaljenih socialnih skupnosti in še
ni popolnoma vključen vanje in ima s tem privilegiran položaj in možnost
kritične perspektive na to družbo, razpravlja tudi feministična teoretičar-
ka Julia Kristeva v svojem teoretičnem delu Strangers to ourselves (1991).
Teoretičarka poudarja, da nam ta pozicija omogoča uvid v tujskost v us-
troju identitete vsakega posameznika, ponuja možnost projekcije in zave-
danja, da sta tujskost in nedorečenost osnovna gradnika vsake identitete.
Pozicija tujca je kreativna pozicija, ki sprevrača ustaljene vzorce mišljen-
ja in udejstvovanja. Omogoča širše perpektive uvida, preko ozkih opredel-
itev identitete, nacionalnih, kulturnih in etničnih determinant. Omogoča
odmik od ustavljenih identitetnih pozicij in s tem kritičnost perspektive na
navidezne danosti in norme.
Učenje slovenskega jezika, preko katerega se je Erica Johnson Debeljak
pravzaprav že v Ameriki začela seznanjati z novo deželo, je v novem okol-
ju posebno trd oreh, saj ne more iskati pomoči v nobenem znanem roman-
skem jeziku. Kljub temu je očarana nad zvočnostjo slovenščine, ki jo v an-
gleškem jeziku zelo pogreša, posebej v jeziku poezije. Skladno z usvajanjem
novega jezika pa izraža, da pridobiva tudi novo identiteto, njen imaginarij
se spreminja in dograjuje. Jezik je v njenem primeru izrazito prikazan kot
osnovni gradnik njene identitete. Njena nesuverenost v slovenskem jezi-
ku je sprva razlog, da se izogiba družbeni interakciji, saj ne zmore komu-
nikacije. In prav to jo v začetni fazi njenega vživljanja v slovenski prostor
zelo obremenjuje, saj je zelo družaben in komunikativen tip osebnosti, v
novem okolju pa se v začetnih fazah ne zmore niti izraziti. V tem obdob-
ju se bolj kot v družbeno realnost zateka v intimo dvojine, le tam lahko iz-
razi svojo individualnost, samo tam ima zares občutek, da je razumljena.
Erica Johnson Debeljak v svojih avtobiografskih delih izraža, da se je
z migracijo odpovedala svojemu nekdanjemu življenju, poklicni poti us-
pešne bančnice in se znašla v popolnoma novem okolju, vendar kljub temu
poudarja, da je z izkušnjo migracije veliko pridobila. Prav v Sloveniji se je
namreč uveljavila kot pisateljica in začrtala svojo pisateljsko pot. Dobro raz-
78
