Page 81 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
izkušnja migracije in integracije v slovenski prostor...
viti komunikacijski kanali so ji omogočili tudi ohranjanje in vzdrževanje
stikov s sorodniki, prijatelji in znanci v njeni primarni domovini. Te trans-
nacionalne in transkulturne povezave − kakor poudarja Steven Vertovec v
svojem teoretičnem delu Transnationalism and identity (2001), migrantom
omogočajo simultano delovanje in ohranjanje povezav med več nacional-
nimi in kulturnimi prostori in tovrstno delovanje velja za temeljno značil-
nost sodobnih migracij, pomeni obogatitev in omogoča kritične primer-
jave − Erici Johnson Debeljak nudijo kritično distanco do življenja − tako v
Ameriki kot v Sloveniji. Njena identiteta pa se tako izgrajuje v medprosto-
ru med dvema kulturama:
Moje nihanje med dvema sklopoma idej in prepričanj, med dvema
duhovnima domovinama, se je pokazalo kot najbolj razsvetljujoči, čeprav
nikoli dokončno rešljivi vidik izgnanstva. To je stanje večnega preseljevanja
in odkrivanja. Pred seboj vidim sprevod novih ljudi in znamenitosti, novo
kulturo, ki jo neka roka tke na platno mojega preteklega življenja. Posledica
tega je, da izgubljam občutek za smer. Pogosto ne morem več reči, kaj je
prav ali res, kaj bolj živo in stvarno: ostre postave, ki prevladujejo v os-
predju tapiserije, ali miglajajoče sence moje mladosti, ki zdaj bledijo v dal-
javi. Slovenska stališča branim pred Američani in ameriška pred Slovenci.
Kakršnakoli trdna oporna točka ali stroga ideološka zveza, ki me je še
pripenjala v mladosti, je izgubila svoj železni prijem. (Johnson Debeljak,
1999: 137)
V svojem literarnem opusu Erica Johnson Debeljak izraža hvaležnost
za izkušnjo migracije in poudarja, da ji je prav pozicija nekje vmes zbistri-
la pogled, izpostavlja, da v novem okolju zaživi bolj avtentično, tudi bolj
v stiku z naravo, po zgledu slovenskih ljudi jo začne vrednotiti in ceni-
ti. Opaža, da sta tradicija in navezanost na naravo globoko zakoreninjena
v slovenskih ljudeh in to pojmuje kot zelo pozitivno lastnost, ki omogoča
človeku bolj pristno in prvobitno življenje, uspešen boj s kapitalizmom in
konzumerizmom. Tudi kategorija časa pridobi v novem okolju v njeni per-
cepciji nove razsežnosti, občutek ima, da ji je čas tukaj odmerjen počasne-
je. Ob tem izpostavlja tudi, da je bila med življenjem v Ameriki bolj izrazito
zaverovana v dosežke znanosti in tehnologije, skladno s tem pa je izgubljala
tudi občutek za pravo mero. Izpoveduje, da je izkušnja migracije predvsem
in posebej izostrila njeno zmožnost prilagajanja spremembam. S to izkušn-
jo se je znašla v poziciji Drugega, ki jo je od nekdaj privlačila, prav ta položaj
jo spodbudi tudi k literarnemu ustvarjanju.
79
viti komunikacijski kanali so ji omogočili tudi ohranjanje in vzdrževanje
stikov s sorodniki, prijatelji in znanci v njeni primarni domovini. Te trans-
nacionalne in transkulturne povezave − kakor poudarja Steven Vertovec v
svojem teoretičnem delu Transnationalism and identity (2001), migrantom
omogočajo simultano delovanje in ohranjanje povezav med več nacional-
nimi in kulturnimi prostori in tovrstno delovanje velja za temeljno značil-
nost sodobnih migracij, pomeni obogatitev in omogoča kritične primer-
jave − Erici Johnson Debeljak nudijo kritično distanco do življenja − tako v
Ameriki kot v Sloveniji. Njena identiteta pa se tako izgrajuje v medprosto-
ru med dvema kulturama:
Moje nihanje med dvema sklopoma idej in prepričanj, med dvema
duhovnima domovinama, se je pokazalo kot najbolj razsvetljujoči, čeprav
nikoli dokončno rešljivi vidik izgnanstva. To je stanje večnega preseljevanja
in odkrivanja. Pred seboj vidim sprevod novih ljudi in znamenitosti, novo
kulturo, ki jo neka roka tke na platno mojega preteklega življenja. Posledica
tega je, da izgubljam občutek za smer. Pogosto ne morem več reči, kaj je
prav ali res, kaj bolj živo in stvarno: ostre postave, ki prevladujejo v os-
predju tapiserije, ali miglajajoče sence moje mladosti, ki zdaj bledijo v dal-
javi. Slovenska stališča branim pred Američani in ameriška pred Slovenci.
Kakršnakoli trdna oporna točka ali stroga ideološka zveza, ki me je še
pripenjala v mladosti, je izgubila svoj železni prijem. (Johnson Debeljak,
1999: 137)
V svojem literarnem opusu Erica Johnson Debeljak izraža hvaležnost
za izkušnjo migracije in poudarja, da ji je prav pozicija nekje vmes zbistri-
la pogled, izpostavlja, da v novem okolju zaživi bolj avtentično, tudi bolj
v stiku z naravo, po zgledu slovenskih ljudi jo začne vrednotiti in ceni-
ti. Opaža, da sta tradicija in navezanost na naravo globoko zakoreninjena
v slovenskih ljudeh in to pojmuje kot zelo pozitivno lastnost, ki omogoča
človeku bolj pristno in prvobitno življenje, uspešen boj s kapitalizmom in
konzumerizmom. Tudi kategorija časa pridobi v novem okolju v njeni per-
cepciji nove razsežnosti, občutek ima, da ji je čas tukaj odmerjen počasne-
je. Ob tem izpostavlja tudi, da je bila med življenjem v Ameriki bolj izrazito
zaverovana v dosežke znanosti in tehnologije, skladno s tem pa je izgubljala
tudi občutek za pravo mero. Izpoveduje, da je izkušnja migracije predvsem
in posebej izostrila njeno zmožnost prilagajanja spremembam. S to izkušn-
jo se je znašla v poziciji Drugega, ki jo je od nekdaj privlačila, prav ta položaj
jo spodbudi tudi k literarnemu ustvarjanju.
79
