Page 82 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
Sklep
Stanislava Chrobakova Repar in Erica Johnson Debeljak v izbranih avtobi-
ografskih literarnih delih tematizirata svojo izkušnjo migracije v Slovenijo,
v Ljubljano. Obe sta se − sicer iz različnih geografskih območij, različnih
kulturnih, socialnih in političnih imaginarijev, ena iz Slovaške, druga iz
Amerike − preselili v Slovenijo. Razlog za migracijo je bila v obeh prime-
rih ljubezen in želja po skupnem življenju s Slovencem, kulturnim delav-
cem Primožem Reparjem oziroma Alešem Debeljakom. Glede na različ-
no socialno in kulturno ozadje v katerem sta literarni ustvarjalki doživljali
primarno socializacijo, preživeli tudi velik del svojega odraslega življenja
in se uveljavili na poklicnem področju, bi lahko kot bralci sklepali, da bo
vživljanje v slovenski prostor za Erico Johnson Debeljak bolj težavno in se
bo med integracijo soočila z bolj radikalnimi in morda celo nepremostlji-
vimi socialnimi, jezikovnimi in kulturnimi razlikami. Slovaška je bila na-
mreč v obdobju, ko se je Stanislava Chrobakova Repar priselila v Slovenijo,
predvsem v zgodovinskem, političnem in socialnem smislu, bolj podobna
Sloveniji kot Amerika v začetku devetdesetih let, ko se je sem priselila Erica
Johnson Debeljak. Kljub temu prav Erica Johnson Debeljak s svojo osebno-
stno odprtostjo in pripravljenostjo na soočenje s spremembami teh ne do-
jema drastično, izpostavlja, da je v Sloveniji zaživela bolj avtentično. Prav
tu se je seznanila z občutkom pripadnosti in obračunala z anonimnostjo, ki
jo je obdajala med življenjem v velikem mestu, v New Yorku. V Sloveniji je
našla tudi vzgib za literarno ustvarjanje, ki je v obliki književnih del doslej
izhajalo v slovenščini v prevodu. Tudi Stanislava Chrobakova Repar ob vž-
ivljanju v slovenski prostor opaža, da se je prav tu senzibilizirala za naravo,
jo začela upoštevati in ceniti.
Obe literarni ustvarjalki ob vživljanju v slovenski prostor izpostavlja-
ta izjemno birokratizacijo, ki je zavladala v slovenski državi po osamosvo-
jitvi, in v boj s katero sta se tudi sami podali, da bi lahko uveljavili svoje
pravice in delovalne vloge. Obe literarni ustvarjalki izražata prevzetost nad
lepotami slovenske narave in vseprežetost z njo, hkrati pa globoko vero,
zaupanje in strahospoštovanje slovenskega človeka in njegovo odvisnost
od narave in njenih ciklov. Ob tem se tudi obe literarni ustvarjalki doti-
kata zakoreninjenosti slovenskega človeka v tradicionalnih vzorcih, ki jih
Stanislava Chrobakova Repar − kot izjemno natančna in kritična opazoval-
ka − deloma povezuje z okostenelostjo in nekritičnim ponavljanjem pretek-
losti, tako kot Erica Johnson Debeljak pa tudi z bolj avtentičnim življen-
80
Sklep
Stanislava Chrobakova Repar in Erica Johnson Debeljak v izbranih avtobi-
ografskih literarnih delih tematizirata svojo izkušnjo migracije v Slovenijo,
v Ljubljano. Obe sta se − sicer iz različnih geografskih območij, različnih
kulturnih, socialnih in političnih imaginarijev, ena iz Slovaške, druga iz
Amerike − preselili v Slovenijo. Razlog za migracijo je bila v obeh prime-
rih ljubezen in želja po skupnem življenju s Slovencem, kulturnim delav-
cem Primožem Reparjem oziroma Alešem Debeljakom. Glede na različ-
no socialno in kulturno ozadje v katerem sta literarni ustvarjalki doživljali
primarno socializacijo, preživeli tudi velik del svojega odraslega življenja
in se uveljavili na poklicnem področju, bi lahko kot bralci sklepali, da bo
vživljanje v slovenski prostor za Erico Johnson Debeljak bolj težavno in se
bo med integracijo soočila z bolj radikalnimi in morda celo nepremostlji-
vimi socialnimi, jezikovnimi in kulturnimi razlikami. Slovaška je bila na-
mreč v obdobju, ko se je Stanislava Chrobakova Repar priselila v Slovenijo,
predvsem v zgodovinskem, političnem in socialnem smislu, bolj podobna
Sloveniji kot Amerika v začetku devetdesetih let, ko se je sem priselila Erica
Johnson Debeljak. Kljub temu prav Erica Johnson Debeljak s svojo osebno-
stno odprtostjo in pripravljenostjo na soočenje s spremembami teh ne do-
jema drastično, izpostavlja, da je v Sloveniji zaživela bolj avtentično. Prav
tu se je seznanila z občutkom pripadnosti in obračunala z anonimnostjo, ki
jo je obdajala med življenjem v velikem mestu, v New Yorku. V Sloveniji je
našla tudi vzgib za literarno ustvarjanje, ki je v obliki književnih del doslej
izhajalo v slovenščini v prevodu. Tudi Stanislava Chrobakova Repar ob vž-
ivljanju v slovenski prostor opaža, da se je prav tu senzibilizirala za naravo,
jo začela upoštevati in ceniti.
Obe literarni ustvarjalki ob vživljanju v slovenski prostor izpostavlja-
ta izjemno birokratizacijo, ki je zavladala v slovenski državi po osamosvo-
jitvi, in v boj s katero sta se tudi sami podali, da bi lahko uveljavili svoje
pravice in delovalne vloge. Obe literarni ustvarjalki izražata prevzetost nad
lepotami slovenske narave in vseprežetost z njo, hkrati pa globoko vero,
zaupanje in strahospoštovanje slovenskega človeka in njegovo odvisnost
od narave in njenih ciklov. Ob tem se tudi obe literarni ustvarjalki doti-
kata zakoreninjenosti slovenskega človeka v tradicionalnih vzorcih, ki jih
Stanislava Chrobakova Repar − kot izjemno natančna in kritična opazoval-
ka − deloma povezuje z okostenelostjo in nekritičnim ponavljanjem pretek-
losti, tako kot Erica Johnson Debeljak pa tudi z bolj avtentičnim življen-
80
