Page 86 - Čuš, Alenka, et al. ur. (2018). Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 86
družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kultur ah ...
the source of inspiration and intertextual relations, about poet-
ry as a response to social events, about language and creative pro-
cess. With poetic self-reflection the poet justifies poetry and him-
self as a creator and positions himself in the literary and social
context.
Key words: Primož Čučnik, young Slovenian poetry, self-reflec-
tion, metapoetry, social context
Kratka teoretska osvetlitev
Pesniška samorefleksija je pomensko enakovredna s konceptom meta-
poezije oziroma avtotematske poezije, v določeni točki pa se povezuje
tudi s konceptom samonanašalnosti. V uvodu zbornika Self-Reflexivity
in Literature je izpostavljeno, da je samorefleksija »tako odraz kot tudi
osnovna zahteva moderne racionalnosti in samozavedanja« (Huber,
Middeke, Zapf 2005, 7).
Metapoezija zajema širok razpon tem. Vključuje razmislek o pesniku
in njegovi vlogi, ustvarjanju oziroma aktu pisanja, navdihu, pesnikovem
odnosu do tradicije, pesniškem poklicu, literarnem življenju – položaju
ustvarjalca v literarnem sistemu in širšem družbenozgodovinskem kontek-
stu, o poeziji oziroma (besedni) umetnosti nasploh, pesmi kot umetniškem
delu, pesniškem jeziku, literarnih konvencijah in tudi refleksijo o branju ter
pričakovanem bralčevem odzivu (prim. Weber 1971, 181; Juvan 1994, 278;
2000, 194–195; 2001, 46).
Metapoetski premislek ima lahko različne pojavne oblike: obsega ce-
lotno pesemsko besedilo in je njegov ključni konstitutivni element ali pa
gre le za drobec, ki je umeščen med druge motive. Pomembno pripomore k
razumevanju osebne poetike in vloge literarnega diskurza v širšem družbe-
nozgodovinskem okviru, hkrati pa pesniku omogoča samoosmišljevan-
je pesniškega dejanja, samoutemeljevanje v literarnem sistemu in samou-
meščanje poezije v širši družbeni kontekst. S stališč sistemske teorije je
samorefleksija strategija, s katero se sistem literature samoregulira in odzi-
va »na idejne, vrednostne, politične, gospodarske in socialne spremembe«
(Juvan 2001, 46).
Eva Müller-Zettelmann se v obravnavi metapoezije naslanja na
spoznanja naratologije in kot estetski učinek lirične samorefleksije oziro-
ma avtoreferencialnosti izpostavi deziluzijo (preizpraševanje razmerja med
84
the source of inspiration and intertextual relations, about poet-
ry as a response to social events, about language and creative pro-
cess. With poetic self-reflection the poet justifies poetry and him-
self as a creator and positions himself in the literary and social
context.
Key words: Primož Čučnik, young Slovenian poetry, self-reflec-
tion, metapoetry, social context
Kratka teoretska osvetlitev
Pesniška samorefleksija je pomensko enakovredna s konceptom meta-
poezije oziroma avtotematske poezije, v določeni točki pa se povezuje
tudi s konceptom samonanašalnosti. V uvodu zbornika Self-Reflexivity
in Literature je izpostavljeno, da je samorefleksija »tako odraz kot tudi
osnovna zahteva moderne racionalnosti in samozavedanja« (Huber,
Middeke, Zapf 2005, 7).
Metapoezija zajema širok razpon tem. Vključuje razmislek o pesniku
in njegovi vlogi, ustvarjanju oziroma aktu pisanja, navdihu, pesnikovem
odnosu do tradicije, pesniškem poklicu, literarnem življenju – položaju
ustvarjalca v literarnem sistemu in širšem družbenozgodovinskem kontek-
stu, o poeziji oziroma (besedni) umetnosti nasploh, pesmi kot umetniškem
delu, pesniškem jeziku, literarnih konvencijah in tudi refleksijo o branju ter
pričakovanem bralčevem odzivu (prim. Weber 1971, 181; Juvan 1994, 278;
2000, 194–195; 2001, 46).
Metapoetski premislek ima lahko različne pojavne oblike: obsega ce-
lotno pesemsko besedilo in je njegov ključni konstitutivni element ali pa
gre le za drobec, ki je umeščen med druge motive. Pomembno pripomore k
razumevanju osebne poetike in vloge literarnega diskurza v širšem družbe-
nozgodovinskem okviru, hkrati pa pesniku omogoča samoosmišljevan-
je pesniškega dejanja, samoutemeljevanje v literarnem sistemu in samou-
meščanje poezije v širši družbeni kontekst. S stališč sistemske teorije je
samorefleksija strategija, s katero se sistem literature samoregulira in odzi-
va »na idejne, vrednostne, politične, gospodarske in socialne spremembe«
(Juvan 2001, 46).
Eva Müller-Zettelmann se v obravnavi metapoezije naslanja na
spoznanja naratologije in kot estetski učinek lirične samorefleksije oziro-
ma avtoreferencialnosti izpostavi deziluzijo (preizpraševanje razmerja med
84
