Page 105 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 105
Praktična izpeljava kognitivno-konstruktivističnega modela pouka matematike
selno aktivnostjo ter po lastnih spoznavnih strukturah in sposobnostih.
Težišče dela pri pouku se prenese na učence same. Oblikovani model
pouka matematike v 1. triletju osnovne šole je problemsko orientiran
in obravnavan v treh fazah (s tremi didaktičnimi nameni):
– organiziranje praktičnega učnega delovanja, ki preseže zgolj verbal-
no razlago in bogati izkušnje,
– oblikovanje operacij, ki reflektira neko praktično delovanje, oblikuje
model delovanja, ter
– oblikovanje pojmov, ki je glavna naloga pouka, posplošuje bistvo
izkušenega in omogoča nadaljnje (spo)razumevanje ter delovanje.
3. Izkustveno učenje je najstarejša oblika učenja, ki temelji na izkušnji in
refleksiji o tej izkušnji. Učence spodbujamo, da preko izkustvenega uče-
nja aktivirajo procese kompleksnega mišljenja (npr. dedukcija, indukci-
ja, abstrahiranje, odločanje, utemeljitev, analiza perspektiv in invenci-
ja), hkrati pa se jih emocionalno vplete in angažira, kar jim v refleksiji
omogoča samospoznavanje in razvijanje veščin samorefleksije ter me-
takognicije. Na ta način učenci dobijo priložnost in možnost za razvija-
nje komunikacijskih ter drugih socialnih veščin in sodelovanja.
Uspešen potek aktivnega učenja po predstavljenem modelu pouka je
spremenjena vloga učitelja, prav tako tudi učenca. Učiteljeva naloga je doseči
čim večjo skladnost med družbeno vzgojno-izobraževalno nalogo, individu-
alnimi posebnostmi učencev ter njihovimi interesi in zmožnostmi. Zastavlje-
ne matematične cilje pri kognitivno-konstruktivističnem modelu pouka je
mogoče uresničiti z delom po etapah. Za učence je potrebno izbrati različne
metode dela in uporabljali različne učne aktivnosti. Izbira metod in njiho-
va uporaba sta odvisni od profesionalnih znanj ter spretnosti učitelja in od
njegovih osebnostnih značilnosti.
Praktična izpeljava kognitivno-konstruktivističnega modela pouka
matematike v 1. triletju osnovne šole
Dejavnikov, ki večajo število različnih potreb učencev v posameznem od-
delku, je vedno več. Te bi lahko našteli kot: zmožnosti, predznanje, vpliv
družbeno-ekonomskih in družinskih dejavnikov, kulturno ozadje, učni slog,
spol, učenčeva motiviranost, interesi in odnos do učenja. Te razlike učiteljem
narekujejo, da se morajo posluževati dejavnosti, s katerimi krepijo učenčeva
močna področja in spodbujajo napredek na šibkih področjih (Heacox, 2009).
Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne
103
selno aktivnostjo ter po lastnih spoznavnih strukturah in sposobnostih.
Težišče dela pri pouku se prenese na učence same. Oblikovani model
pouka matematike v 1. triletju osnovne šole je problemsko orientiran
in obravnavan v treh fazah (s tremi didaktičnimi nameni):
– organiziranje praktičnega učnega delovanja, ki preseže zgolj verbal-
no razlago in bogati izkušnje,
– oblikovanje operacij, ki reflektira neko praktično delovanje, oblikuje
model delovanja, ter
– oblikovanje pojmov, ki je glavna naloga pouka, posplošuje bistvo
izkušenega in omogoča nadaljnje (spo)razumevanje ter delovanje.
3. Izkustveno učenje je najstarejša oblika učenja, ki temelji na izkušnji in
refleksiji o tej izkušnji. Učence spodbujamo, da preko izkustvenega uče-
nja aktivirajo procese kompleksnega mišljenja (npr. dedukcija, indukci-
ja, abstrahiranje, odločanje, utemeljitev, analiza perspektiv in invenci-
ja), hkrati pa se jih emocionalno vplete in angažira, kar jim v refleksiji
omogoča samospoznavanje in razvijanje veščin samorefleksije ter me-
takognicije. Na ta način učenci dobijo priložnost in možnost za razvija-
nje komunikacijskih ter drugih socialnih veščin in sodelovanja.
Uspešen potek aktivnega učenja po predstavljenem modelu pouka je
spremenjena vloga učitelja, prav tako tudi učenca. Učiteljeva naloga je doseči
čim večjo skladnost med družbeno vzgojno-izobraževalno nalogo, individu-
alnimi posebnostmi učencev ter njihovimi interesi in zmožnostmi. Zastavlje-
ne matematične cilje pri kognitivno-konstruktivističnem modelu pouka je
mogoče uresničiti z delom po etapah. Za učence je potrebno izbrati različne
metode dela in uporabljali različne učne aktivnosti. Izbira metod in njiho-
va uporaba sta odvisni od profesionalnih znanj ter spretnosti učitelja in od
njegovih osebnostnih značilnosti.
Praktična izpeljava kognitivno-konstruktivističnega modela pouka
matematike v 1. triletju osnovne šole
Dejavnikov, ki večajo število različnih potreb učencev v posameznem od-
delku, je vedno več. Te bi lahko našteli kot: zmožnosti, predznanje, vpliv
družbeno-ekonomskih in družinskih dejavnikov, kulturno ozadje, učni slog,
spol, učenčeva motiviranost, interesi in odnos do učenja. Te razlike učiteljem
narekujejo, da se morajo posluževati dejavnosti, s katerimi krepijo učenčeva
močna področja in spodbujajo napredek na šibkih področjih (Heacox, 2009).
Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne
103
