Page 101 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 101
radnja modela pouka matematike 8
v 1. triletju osnovne šole
Teoretična zasnova kognitivno-konstruktivističnega modela pouka
matematike v 1. triletju osnovne šole
Oblikovani model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole temelji na
kognitivno-konstruktivistični teoriji učenja. Glavne značilnosti modela so: ko-
gnitivno konstruktivističen pristop učenja in poučevanja, ki v središče učne-
ga procesa postavlja učenca; aktivne metode učenja; spodbudno (didaktič-
no) učno okolje; razvoj matematičnega in kritičnega mišljenja; na učenca na-
ravnana izbira učnih oblik in učnih metod.
Kognitivno konstruktivističen pristop učenja in poučevanja v središče učnega
procesa postavlja učenca. Pri vpeljavi novih pojmov oz. vsebin najprej ugo-
tovimo obstoječe učenčevo pojmovanje obravnavane teme in v kontekstu
vpeljave novih pojmov oblikujemo situacije kognitivnega konflikta ter učen-
ce spodbudimo, da kritično premislijo o vključevanju novih pojmov v obsto-
ječo pojmovno shemo. Pomembno je, da učenci razčistijo morebitne dileme
in negotovosti, kot tudi da svoje izkušnje ob vpeljevanju novosti reflektira-
jo. V vlogi učitelja kritično presojamo svoja ravnanja in odzive učencev ter se
na tej osnovi odzivamo. Ustvarjamo priložnosti, da morebitna napačna razu-
mevanja učencev skupaj sproti razčiščujemo. Učenje temelji na konkretnih
zgledih, na katerih razčistimo morebitna napačna pojmovanja.
Pouk temelji na aktivnih metodah učenja. Po Marentič Požarnikovi (2000) je
aktivno učenje tisto, ki učenca celostno, miselno in čustveno aktivira.
Dejstvo je, da vsako učenje zagotovo zahteva določen miselni napor, če-
tudi gre le za memoriranje dejstev. Zato bi lahko rekli, da je vsako učenje
dejavno. Kljub temu učenje izoliranih informacij brez oblikovanja novih poj-
movnih povezav ne vodi do trajnega in kakovostnega znanja. Prav tako ne
smemo enačiti miselnih dejavnosti z dejavnostmi, pri katerih učenci uporab-
ljajo didaktični material. Aktivno učenje ustvarja interakcije med konkretno
(npr. uporaba didaktičnega materiala) in miselno dejavnostjo, ki privede do
povezav in vodi do trajnega ter kakovostnega znanja (Žakelj, 2004).
Spodbudno učno okolje upošteva zakonitosti učenčeve percepcije in na
učenje vpliva motivacijsko. Učitelj zagotavlja tako personalizacijo učnega
okolja in individualizacijo učenja (vsebinsko in organizacijsko) kot tudi so-
99
v 1. triletju osnovne šole
Teoretična zasnova kognitivno-konstruktivističnega modela pouka
matematike v 1. triletju osnovne šole
Oblikovani model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole temelji na
kognitivno-konstruktivistični teoriji učenja. Glavne značilnosti modela so: ko-
gnitivno konstruktivističen pristop učenja in poučevanja, ki v središče učne-
ga procesa postavlja učenca; aktivne metode učenja; spodbudno (didaktič-
no) učno okolje; razvoj matematičnega in kritičnega mišljenja; na učenca na-
ravnana izbira učnih oblik in učnih metod.
Kognitivno konstruktivističen pristop učenja in poučevanja v središče učnega
procesa postavlja učenca. Pri vpeljavi novih pojmov oz. vsebin najprej ugo-
tovimo obstoječe učenčevo pojmovanje obravnavane teme in v kontekstu
vpeljave novih pojmov oblikujemo situacije kognitivnega konflikta ter učen-
ce spodbudimo, da kritično premislijo o vključevanju novih pojmov v obsto-
ječo pojmovno shemo. Pomembno je, da učenci razčistijo morebitne dileme
in negotovosti, kot tudi da svoje izkušnje ob vpeljevanju novosti reflektira-
jo. V vlogi učitelja kritično presojamo svoja ravnanja in odzive učencev ter se
na tej osnovi odzivamo. Ustvarjamo priložnosti, da morebitna napačna razu-
mevanja učencev skupaj sproti razčiščujemo. Učenje temelji na konkretnih
zgledih, na katerih razčistimo morebitna napačna pojmovanja.
Pouk temelji na aktivnih metodah učenja. Po Marentič Požarnikovi (2000) je
aktivno učenje tisto, ki učenca celostno, miselno in čustveno aktivira.
Dejstvo je, da vsako učenje zagotovo zahteva določen miselni napor, če-
tudi gre le za memoriranje dejstev. Zato bi lahko rekli, da je vsako učenje
dejavno. Kljub temu učenje izoliranih informacij brez oblikovanja novih poj-
movnih povezav ne vodi do trajnega in kakovostnega znanja. Prav tako ne
smemo enačiti miselnih dejavnosti z dejavnostmi, pri katerih učenci uporab-
ljajo didaktični material. Aktivno učenje ustvarja interakcije med konkretno
(npr. uporaba didaktičnega materiala) in miselno dejavnostjo, ki privede do
povezav in vodi do trajnega ter kakovostnega znanja (Žakelj, 2004).
Spodbudno učno okolje upošteva zakonitosti učenčeve percepcije in na
učenje vpliva motivacijsko. Učitelj zagotavlja tako personalizacijo učnega
okolja in individualizacijo učenja (vsebinsko in organizacijsko) kot tudi so-
99
