Page 103 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 103
Teoretična zasnova kognitivno-konstruktivističnega modela pouka matematike
kritično mišljenje razumljeno kot način, kako mislimo, npr. kako poglobljeno
in natančno analiziramo, kako racionalno in samorefleksivno sklepamo, kako
objektivne in na kriterije oprte so naše presoje.
Med osebnostno-motivacijskimi dispozicijami oz. naravnanostmi, ki odli-
kujejo kritičnega misleca, Paul in Elder (2001) navajata npr. intelektualno po-
štenost in integriteto (težnjo k nepristranskemu in natančnemu analiziranju
ter presojanju vseh argumentov ne glede na to, katero stališče podpirajo;
presojanje kakovosti lastnega in tujega mišljenja z enakimi kriteriji oz. stan-
dardi), intelektualno vztrajnost (prizadevanje za intelektualni vpogled in re-
snico ne glede na težave), intelektualni pogum (pripravljenost odreči se svo-
jim prepričanjem ali teorijam, če se izkažejo za neutemeljene; zmožnost za-
govarjanja teorij in idej, ki so v določenem času ali prostoru »nepriljublje-
ne«) ter intelektualno skromnost. Intelektualna skromnost je v tem, da smo
zmožni samorefleksivnega in samokorigirajočega mišljenja, da se torej ne le
zavedamo različnih kognitivnih napak in pristranosti ter dejavnikov, ki vpli-
vajo na naše mišljenje, ampak smo tudi zmožni priznati zmoto in premagati
samoljubje (Rupnik Vec, 2010).
Cilj kognitivno-konstruktivističnega modela pouka matematike je učenje
in poučevanje z uporabo kritičnega mišljenja, ker se le-to od mišljenja na-
sploh razlikuje v:
– racionalnosti, saj je v nasprotju z običajnim, vsakodnevnim mišljenjem,
ki je pogosto iracionalno in nelogično, izpostavljeno napakam in izkriv-
ljanjem, za kritično mišljenje značilno, da temelji na kriterijih, ki zago-
tavljajo njegovo jasnost, natančnost, relevantnost in logičnost (Paul in
Elder, 2001);
– samouravnavi, saj kritični mislec zavestno uravnava lastno mišljenje, ta-
ko da najprej razmišlja o njem, ga kritično reflektira, npr. ozavešča im-
plicitne predpostavke, prepoznava kognitivne napake in pristranosti,
upošteva vpliv konteksta na mišljenje, nato pa na podlagi ugotovlje-
nega mišljenje korigira – spreminja in izboljšuje (Lipman, 1991).
Primer vpliva konteksta na mišljenje. Van Oers (1998, v Bezgovšek Vodušek,
2015) razlikuje tri vrste razlag pomena konteksta, ki so povezane z različnimi
širinami konteksta: kognitivno, situacijsko in aktivno. Kadar gre za kognitivni
vidik, je upoštevana samo kognitivna struktura. Da določimo pomen trditvi
ali da rešimo problem, je potrebno, da poznamo pomen besed oz. da obvla-
damo strategije reševanja. Primer: Mama ima 5 l marmelade, ki jo želi pretoči-
ti v kozarce po 2 dl. Koliko kozarcev potrebuje? Če upoštevamo le kognitivni
101
kritično mišljenje razumljeno kot način, kako mislimo, npr. kako poglobljeno
in natančno analiziramo, kako racionalno in samorefleksivno sklepamo, kako
objektivne in na kriterije oprte so naše presoje.
Med osebnostno-motivacijskimi dispozicijami oz. naravnanostmi, ki odli-
kujejo kritičnega misleca, Paul in Elder (2001) navajata npr. intelektualno po-
štenost in integriteto (težnjo k nepristranskemu in natančnemu analiziranju
ter presojanju vseh argumentov ne glede na to, katero stališče podpirajo;
presojanje kakovosti lastnega in tujega mišljenja z enakimi kriteriji oz. stan-
dardi), intelektualno vztrajnost (prizadevanje za intelektualni vpogled in re-
snico ne glede na težave), intelektualni pogum (pripravljenost odreči se svo-
jim prepričanjem ali teorijam, če se izkažejo za neutemeljene; zmožnost za-
govarjanja teorij in idej, ki so v določenem času ali prostoru »nepriljublje-
ne«) ter intelektualno skromnost. Intelektualna skromnost je v tem, da smo
zmožni samorefleksivnega in samokorigirajočega mišljenja, da se torej ne le
zavedamo različnih kognitivnih napak in pristranosti ter dejavnikov, ki vpli-
vajo na naše mišljenje, ampak smo tudi zmožni priznati zmoto in premagati
samoljubje (Rupnik Vec, 2010).
Cilj kognitivno-konstruktivističnega modela pouka matematike je učenje
in poučevanje z uporabo kritičnega mišljenja, ker se le-to od mišljenja na-
sploh razlikuje v:
– racionalnosti, saj je v nasprotju z običajnim, vsakodnevnim mišljenjem,
ki je pogosto iracionalno in nelogično, izpostavljeno napakam in izkriv-
ljanjem, za kritično mišljenje značilno, da temelji na kriterijih, ki zago-
tavljajo njegovo jasnost, natančnost, relevantnost in logičnost (Paul in
Elder, 2001);
– samouravnavi, saj kritični mislec zavestno uravnava lastno mišljenje, ta-
ko da najprej razmišlja o njem, ga kritično reflektira, npr. ozavešča im-
plicitne predpostavke, prepoznava kognitivne napake in pristranosti,
upošteva vpliv konteksta na mišljenje, nato pa na podlagi ugotovlje-
nega mišljenje korigira – spreminja in izboljšuje (Lipman, 1991).
Primer vpliva konteksta na mišljenje. Van Oers (1998, v Bezgovšek Vodušek,
2015) razlikuje tri vrste razlag pomena konteksta, ki so povezane z različnimi
širinami konteksta: kognitivno, situacijsko in aktivno. Kadar gre za kognitivni
vidik, je upoštevana samo kognitivna struktura. Da določimo pomen trditvi
ali da rešimo problem, je potrebno, da poznamo pomen besed oz. da obvla-
damo strategije reševanja. Primer: Mama ima 5 l marmelade, ki jo želi pretoči-
ti v kozarce po 2 dl. Koliko kozarcev potrebuje? Če upoštevamo le kognitivni
101
