Page 15 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 15
sonomija vzgojno-izobraževalnih 2
ciljev
Spremljanje matematičnega znanja na razredni stopnji
Sodobne strategije učenja in poučevanja so prinesle v pouk matematike in s
tem tudi v preverjanje in ocenjevanje znanja velike spremembe. Cilji mate-
matičnega izobraževanja, ki so bili naravnani k usvajanju konkretnih vsebin
in predvsem proceduralnih znanj, se danes namreč vse bolj dopolnjujejo s
konceptualnimi in procesnimi znanji oziroma z znanji, naravnanimi k iskanju
poti in strategij reševanja problemov, ki so prenosljiva tudi na druga pred-
metna in izvenšolska področja (Cotič, 2010).
V današnjem svetu dobiva vse večji pomen kompleksno znanje, ki obsega
tako temeljne spretnosti branja, računanja kot tudi reševanje kompleksnih
problemov. Izhodišče o vrstah in vidikih znanja predstavljajo teorije in kla-
sifikacije znanja (Žakelj, 2003). Pomembno je, da se tako učitelji razrednega
pouka kot učitelji matematike in didaktik matematike zavedamo različnih vi-
dikov, vrst in ravni znanja, da znamo presoditi, katerim dati prednost v raz-
ličnih situacijah, in da vemo, na kakšen način jih pri pouku matematike uva-
jamo, obravnavamo, utrjujemo ter na koncu tudi preverjamo in ocenjujemo
(Cotič, 2010).
Preverjanje in ocenjevanje znanja pri pouku matematike
Kompleksnost učnega procesa se kaže v paleti različnih didaktičnih elemen-
tov, kot so: motivacija, aktivno učenje, izkustveno učenje, spremljanje znanja
idr. V pouk jih vključujemo glede na situacijo v razredu, učno vsebino, pred-
znanje učencev idr., vedno z namenom pomagati učencu pri izgrajevanju
znanja. Pri spremljanju učenčevih dosežkov ugotavljamo tako proces učenja
kot tudi učenčeve dosežke, z namenom vrednotenja učenčeva znanja kot tu-
di z namenom vplivanja na spreminjanje napačnih predstav. Preverjanje zna-
nja na eni strani spodbuja učence k razmišljanju in razčiščevanju nesporazu-
mov in nejasnosti, na drugi strani pa je povratna informacija tako učiteljem
kot tudi učencem o doseganju posameznih učnih ciljev. Pri preverjanju zna-
nja učenci pridobijo vpogled v lastno znanje, v njegova trdna in šibka mesta,
v stopnjo razumevanja in uporabnosti znanja (Žakelj, 2003).
Na kakovost preverjanja in ocenjevanja znanja vplivajo pravilno izbrane
13
ciljev
Spremljanje matematičnega znanja na razredni stopnji
Sodobne strategije učenja in poučevanja so prinesle v pouk matematike in s
tem tudi v preverjanje in ocenjevanje znanja velike spremembe. Cilji mate-
matičnega izobraževanja, ki so bili naravnani k usvajanju konkretnih vsebin
in predvsem proceduralnih znanj, se danes namreč vse bolj dopolnjujejo s
konceptualnimi in procesnimi znanji oziroma z znanji, naravnanimi k iskanju
poti in strategij reševanja problemov, ki so prenosljiva tudi na druga pred-
metna in izvenšolska področja (Cotič, 2010).
V današnjem svetu dobiva vse večji pomen kompleksno znanje, ki obsega
tako temeljne spretnosti branja, računanja kot tudi reševanje kompleksnih
problemov. Izhodišče o vrstah in vidikih znanja predstavljajo teorije in kla-
sifikacije znanja (Žakelj, 2003). Pomembno je, da se tako učitelji razrednega
pouka kot učitelji matematike in didaktik matematike zavedamo različnih vi-
dikov, vrst in ravni znanja, da znamo presoditi, katerim dati prednost v raz-
ličnih situacijah, in da vemo, na kakšen način jih pri pouku matematike uva-
jamo, obravnavamo, utrjujemo ter na koncu tudi preverjamo in ocenjujemo
(Cotič, 2010).
Preverjanje in ocenjevanje znanja pri pouku matematike
Kompleksnost učnega procesa se kaže v paleti različnih didaktičnih elemen-
tov, kot so: motivacija, aktivno učenje, izkustveno učenje, spremljanje znanja
idr. V pouk jih vključujemo glede na situacijo v razredu, učno vsebino, pred-
znanje učencev idr., vedno z namenom pomagati učencu pri izgrajevanju
znanja. Pri spremljanju učenčevih dosežkov ugotavljamo tako proces učenja
kot tudi učenčeve dosežke, z namenom vrednotenja učenčeva znanja kot tu-
di z namenom vplivanja na spreminjanje napačnih predstav. Preverjanje zna-
nja na eni strani spodbuja učence k razmišljanju in razčiščevanju nesporazu-
mov in nejasnosti, na drugi strani pa je povratna informacija tako učiteljem
kot tudi učencem o doseganju posameznih učnih ciljev. Pri preverjanju zna-
nja učenci pridobijo vpogled v lastno znanje, v njegova trdna in šibka mesta,
v stopnjo razumevanja in uporabnosti znanja (Žakelj, 2003).
Na kakovost preverjanja in ocenjevanja znanja vplivajo pravilno izbrane
13
