Page 17 - Kozel, Lea, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju osnovne šole. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 17
Vrste taksonomij
stopnje. Zavedati se je potrebno, da na razvrščanje nalog na taksonomske
stopnje vplivajo stanje v oddelku, to, kaj se v njem predhodno dogaja, kaj
in kako smo določene vsebine z učenci obravnavali, kakšne probleme smo z
njimi že reševali, razvrščanje je odvisno od populacije, predhodnega »inpu-
ta«, predznanjeja, izkušenj učencev s posameznimi tipi nalog. Zato določanje
taksonomskih stopenj praviloma ni enoznačno (Žakelj, 2003).
Vse taksonomske stopnje niso enako uporabne za vsa predmetna področ-
ja. V nadaljevanju bomo predstavili tri najbolj znane taksonomije kognitiv-
nega znanja, in sicer Bloomovo, Marzanovo in Gagnejevo.
Bloomova taksonomija
Bloomova klasifikacija znanja
Ena najbolj znanih taksonomij učnih ciljev je t. i. Bloomova klasifikacija, pri
kateri so Bloom in sodelavci oblikovali taksonomijo kognitivnih, konativnih
in psihomotoričnih učnih ciljev. Na kognitivnem področju so opredeljene na-
slednje stopnje: znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in vrednote-
nje.
Dosežke učencev glede na raven znanja opišemo s pomočjo taksonomske
lestvice, razdeljene na šest delov (Žakelj, 2003):
1. Poznavanje:
– Poznavanje posameznosti: reproduktivno znanje, znanje izoliranih
informacij in faktografije.
– Poznavanje specifičnih dejstev: znanje definicij, dejstev, aksiomov,
izrekov, odnosov, osnovnih lastnosti.
– Poznavanje terminologije: seznanjenost z osnovnimi simboli in ter-
minologijo.
– Poznavanje poti in načinov obravnavanja posameznosti: reševanje
enostavnih rutinskih nalog.
– Poznavanje klasifikacij in kategorij: prepoznavanje različnih mate-
matičnih objektov in njihova klasifikacija.
2. Razumevanje:
– Prevajanje: sposobnost branja tabel, grafov, skic, risb in matematič-
nih simbolov; prevajanje v druge oblike in obratno; razumevanje
vsebine trditve; sposobnost povzemanja s svojimi besedami.
– Interpretacija: razlaganje in pojasnjevanje sporočil in rezultatov;
sposobnost razlikovanja med verjetnimi in protislovnimi sklepi; ra-
15
stopnje. Zavedati se je potrebno, da na razvrščanje nalog na taksonomske
stopnje vplivajo stanje v oddelku, to, kaj se v njem predhodno dogaja, kaj
in kako smo določene vsebine z učenci obravnavali, kakšne probleme smo z
njimi že reševali, razvrščanje je odvisno od populacije, predhodnega »inpu-
ta«, predznanjeja, izkušenj učencev s posameznimi tipi nalog. Zato določanje
taksonomskih stopenj praviloma ni enoznačno (Žakelj, 2003).
Vse taksonomske stopnje niso enako uporabne za vsa predmetna področ-
ja. V nadaljevanju bomo predstavili tri najbolj znane taksonomije kognitiv-
nega znanja, in sicer Bloomovo, Marzanovo in Gagnejevo.
Bloomova taksonomija
Bloomova klasifikacija znanja
Ena najbolj znanih taksonomij učnih ciljev je t. i. Bloomova klasifikacija, pri
kateri so Bloom in sodelavci oblikovali taksonomijo kognitivnih, konativnih
in psihomotoričnih učnih ciljev. Na kognitivnem področju so opredeljene na-
slednje stopnje: znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in vrednote-
nje.
Dosežke učencev glede na raven znanja opišemo s pomočjo taksonomske
lestvice, razdeljene na šest delov (Žakelj, 2003):
1. Poznavanje:
– Poznavanje posameznosti: reproduktivno znanje, znanje izoliranih
informacij in faktografije.
– Poznavanje specifičnih dejstev: znanje definicij, dejstev, aksiomov,
izrekov, odnosov, osnovnih lastnosti.
– Poznavanje terminologije: seznanjenost z osnovnimi simboli in ter-
minologijo.
– Poznavanje poti in načinov obravnavanja posameznosti: reševanje
enostavnih rutinskih nalog.
– Poznavanje klasifikacij in kategorij: prepoznavanje različnih mate-
matičnih objektov in njihova klasifikacija.
2. Razumevanje:
– Prevajanje: sposobnost branja tabel, grafov, skic, risb in matematič-
nih simbolov; prevajanje v druge oblike in obratno; razumevanje
vsebine trditve; sposobnost povzemanja s svojimi besedami.
– Interpretacija: razlaganje in pojasnjevanje sporočil in rezultatov;
sposobnost razlikovanja med verjetnimi in protislovnimi sklepi; ra-
15
