Page 18 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 18
turistične agencije lahko uspešno poslovale le, če jima bodo posvetile več
pozornosti.
O vplivu organizacijske klime na uspešnost podjetij je znanega kar
veliko, še zlasti zaradi desetletnega raziskovanja in spremljanja organiza-
cijske klime v slovenskih organizacijah (Biro Praxsis 2014), kar se je iz-
vajalo preko Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v okviru projekta
SiOK (Slovenska organizacijska klima). O pomenu človeškega kapitala je
v zadnjem obdobju nastalo veliko teoretičnih opredelitev, manj pa je em-
pirično podprtih, še zlasti na področju turizma, sploh turističnih agencij,
ki imajo zelo pomembno vlogo pri emitivnem in receptivnem turizmu v
Sloveniji. Prav zato želimo temeljno tezo in hipoteze potrditi na podlagi
empirične raziskave.
Uspešnost in učinkovitost podjetja sta danes veliko bolj kot kdaj prej
18 odvisni od uspešnosti in odvisnosti managementa človeškega kapitala v
podjetju (Lawler in Mobrman 2003). V zadnjem obdobju se podjetja sre-
čujejo z zniževanjem stroškov, po drugi strani pa so potrebna čedalje večja
vlaganja v človeški kapital. Za podjetja je zelo pomemben tudi intelektu-
alni kapital, ki je po eni izmed opredelitev največkrat nezabeležena vred-
nost, ki pa je po navadi ne moremo poiskati v finančnih zapisih. Edini vi-
dni primeri intelektualnega kapitala so lahko blagovne znamke, avtorske
pravice, znanje zaposlenih, zaščitne znamke, raziskave, razvoj ipd. (Buck
ley 2000).
Za podjetje, kot profitno organizacijo, je doseganje ekonomskega cilja
osnovni motiv za obstoj. Ta cilj neposredno dosega z delovanjem na eko-
nomskem področju, posredno in v daljšem časovnem obdobju pa tudi na
neekonomskih področjih, kamor uvrščamo širše družbeno dogajanje –
socialno dejavnost, kulturo, vzgojo in izobraževanje. Tako za ekonomsko
kot za druga navedena področja podjetje oblikuje svoje politike, pri čemer
mora vedno upoštevati svoj ekonomski cilj (Biloslavo 2008, 18).
Roos idr. (2000) človeški kapital razdelijo v podskupine. Vrednost
človeškega kapitala izvira iz zmožnosti, odnosa in intelektualne prožnos-
ti. Zmožnosti ustvarjajo vrednost z znanjem, veščinami, nadarjenostjo.
Znanje (Roos idr. 2000) pomeni tehnično ali akademsko poznavanje
stvari in je v glavnem povezano s stopnjo izobrazbe. Znanje je v bistvu
nekaj, česar se moramo naučiti. Ni nujno, da ga pridobimo v šolah oz. na
univerzi (tudi terensko usposabljanje je popolnoma sprejemljivo), v vsa-
kem primeru pa se ga je treba naučiti.
K razvoju in krepitvi zavedanja o pomenu intelektualnega kapitala za
rast dodane vrednosti je prispevala vrsta okoliščin, med njimi zlasti dina-
mične, tehnološke, ekonomske in socialno-politične spremembe. Z njimi
pozornosti.
O vplivu organizacijske klime na uspešnost podjetij je znanega kar
veliko, še zlasti zaradi desetletnega raziskovanja in spremljanja organiza-
cijske klime v slovenskih organizacijah (Biro Praxsis 2014), kar se je iz-
vajalo preko Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v okviru projekta
SiOK (Slovenska organizacijska klima). O pomenu človeškega kapitala je
v zadnjem obdobju nastalo veliko teoretičnih opredelitev, manj pa je em-
pirično podprtih, še zlasti na področju turizma, sploh turističnih agencij,
ki imajo zelo pomembno vlogo pri emitivnem in receptivnem turizmu v
Sloveniji. Prav zato želimo temeljno tezo in hipoteze potrditi na podlagi
empirične raziskave.
Uspešnost in učinkovitost podjetja sta danes veliko bolj kot kdaj prej
18 odvisni od uspešnosti in odvisnosti managementa človeškega kapitala v
podjetju (Lawler in Mobrman 2003). V zadnjem obdobju se podjetja sre-
čujejo z zniževanjem stroškov, po drugi strani pa so potrebna čedalje večja
vlaganja v človeški kapital. Za podjetja je zelo pomemben tudi intelektu-
alni kapital, ki je po eni izmed opredelitev največkrat nezabeležena vred-
nost, ki pa je po navadi ne moremo poiskati v finančnih zapisih. Edini vi-
dni primeri intelektualnega kapitala so lahko blagovne znamke, avtorske
pravice, znanje zaposlenih, zaščitne znamke, raziskave, razvoj ipd. (Buck
ley 2000).
Za podjetje, kot profitno organizacijo, je doseganje ekonomskega cilja
osnovni motiv za obstoj. Ta cilj neposredno dosega z delovanjem na eko-
nomskem področju, posredno in v daljšem časovnem obdobju pa tudi na
neekonomskih področjih, kamor uvrščamo širše družbeno dogajanje –
socialno dejavnost, kulturo, vzgojo in izobraževanje. Tako za ekonomsko
kot za druga navedena področja podjetje oblikuje svoje politike, pri čemer
mora vedno upoštevati svoj ekonomski cilj (Biloslavo 2008, 18).
Roos idr. (2000) človeški kapital razdelijo v podskupine. Vrednost
človeškega kapitala izvira iz zmožnosti, odnosa in intelektualne prožnos-
ti. Zmožnosti ustvarjajo vrednost z znanjem, veščinami, nadarjenostjo.
Znanje (Roos idr. 2000) pomeni tehnično ali akademsko poznavanje
stvari in je v glavnem povezano s stopnjo izobrazbe. Znanje je v bistvu
nekaj, česar se moramo naučiti. Ni nujno, da ga pridobimo v šolah oz. na
univerzi (tudi terensko usposabljanje je popolnoma sprejemljivo), v vsa-
kem primeru pa se ga je treba naučiti.
K razvoju in krepitvi zavedanja o pomenu intelektualnega kapitala za
rast dodane vrednosti je prispevala vrsta okoliščin, med njimi zlasti dina-
mične, tehnološke, ekonomske in socialno-politične spremembe. Z njimi
