Page 23 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 23
Uvod 23

kurenčna podjetja, ki so približno enake starosti in v enaki fazi
razvoja.

Povezanost človeškega kapitala in uspešnost poslovanja smo prever-
jali s pomočjo metode modeliranja z linearnimi strukturnimi enačbami
– SEM.

Delaney in Huselid (1996) sta npr. v svoji raziskavi o vplivu praks rav-
nanja z ljudmi na uspešnost podjetja slednjo operacionalizirala z dvema
naboroma subjektivnih meril: z zaznavanjem splošnih dosežkov podjetja
(glede kakovosti in uvajanja novih izdelkov, privabljanja in ohranjanja za-
poslenih, kakovosti odnosov v podjetju in zadovoljstva strank) in z zazna-
vanjem dosežkov podjetja na trgu v obdobju zadnjih treh let.

Za večjo uspešnost slovenskega turizma (Vlada RS 2012) je najpo-
membnejši dvig konkurenčnosti, kar dosežemo z dvigom kakovosti in za-
dovoljstva gostov – na ravni turističnih ponudnikov, na ravni turističnih
ciljev in na nacionalni ravni. Na omenjeno uspešnost vplivajo vsi deležni-
ki slovenskega turizma, med katere spadajo tudi turistične agencije, pri
čemer dimenzije človeškega kapitala in organizacijske klime predstavljajo
ključ do uspešnosti poslovanja v turističnih agencijah.

Transformacijsko vodenje (Garcia-Morales, Jimenez-Barrionuevo
in Gutierrez-Gutierrez 2010) vpliva na uspešnost delovanja organizacije
prek organizacijskega učenja in inovacij. Študija analizira vplive vodenja
na organizacijsko uspešnost skozi dinamične zmogljivosti organizacijske-
ga učenja in inovacij. Te vplive potrjuje z empirično analizo, ki temelji na
vzorcu 168 podjetij iz Španije in ugotavlja, da transformacijsko vodenje
na organizacijsko uspešnost vpliva pozitivno, in sicer prek organizacijske-
ga učenja in inovacij.

B. Kostanjevec in D. Gomezelj Omerzel (2013) ugotavljajta, da je us-
pešnost podjetja več kot le dobiček ali kakšen drugačen pokazatelj fi-
nančne uspešnosti. Po njunem mnenju je treba upoštevati vidike večine
udeležencev podjetja – zaposlene, kupce in tudi dobavitelje. Menita, da
profit že dolgo ni več edino merilo poslovne uspešnosti, zato se poslovni
analitiki čedalje pogosteje usmerjajo na nefinančna merila.

Lumpkin in Dess (1996) priporočata, da bi morali pokazatelje, kot
so splošno zadovoljstvo in nefinančni cilji lastnikov, celo bolj upošteva-
ti pri ocenjevanju uspešnosti, še posebej med podjetji v zasebni lasti. Na-
dalje kot sveženj virov pri družinskih podjetjih navajata šest elementov,
ki so: ugled, izkušnje – razumevanje in veščine, učenje, odločanje, odno-
si in omrežja.
   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28