Page 34 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem

liko pa sta prispevala kasnejša Nobelova nagrajenca Schultz in Becker. V

začetnih obdobjih uvajanja pojma človeški kapital v ekonomsko literatu-

ro lahko zasledimo veliko nelagodnosti, kritik in celo zavračanja na stra-

ni največjih ekonomskih avtoritet svojega časa, kot sta bila npr. Marshall

in Samuelson (Malačič 2001, 425).

Milost (2002) poudarja, da so za podjetja človeške zmožnosti goto-

vo najpomembnejše sredstvo; pogosto se namreč dogaja, da dve podjetji,

ki se ukvarjata z enako dejavnostjo in delujeta v enakem okolju, dosega-

ta zelo različne rezultate poslovanja. Razlogi za to so lahko sicer številni,

vendar pa je razlika največkrat posledica različnih delovnih sposobnosti

zaposlenih oz. različne kakovosti človeških zmožnosti.

V turistični dejavnosti je pomen človeškega kapitala odločilen za

34 ustvarjanje vrednosti za končnega potrošnika, pri čemer so ključni pogo-
ji zanj individualne sposobnosti in znanja delavcev, njihov odnos do dela

ter inovativnost. Ustvarjanje vrednosti oz. zagotavljanje konkurenčnosti

je tisto, kar loči zaposlene na tiste, ki predstavljajo človeški kapital, in tis-

te, ki ga ne predstavljajo, oz. določa vrednost posameznemu zaposlenemu.

S stališča intelektualnega kapitala vsi zaposleni za podjetje ne predstavlja-

jo enake vrednosti, zato morajo biti drugače nagrajeni, usmerjeni in vode-

ni (Nemec Rudež 2006).

Schultz je leta 1960 prvi opredelil človeški kapital (angl. human ca-

pital) in vlaganja v kakovost (izobraževanje, izpopolnjevanje in usposa-

bljanje), ki v veliki meri določajo bodočnost prebivalstva (Bevc 1991).

Kakovost človeškega dejavnika, izobraževanje in razvojno-raziskovalna

dejavnost bodo pripomogli k družbeno-ekonomskem razvoju le, če bodo

tesno povezani z okoljem in če bo ekonomski potencial (sposobnosti in

znanja) ustvarjen z izobraževanjem in razvojno-raziskovalno dejavnostjo.

Dva bistvena pogoja za učinkovito uporabo nekega razvojnega dejavni-

ka sta njegova kakovost in stopnja izkoriščenosti. Ljudje vlagajo v sebe z

izobraževanjem, izpopolnjevanjem, usposabljanjem in z drugimi dejav-

nostmi ne le zaradi trenutnega zadovoljstva, ampak tudi zaradi pričako-

vanih donosov (povečanega bodočega dohodka s povečanimi zaslužki)

teh naložb v prihodnosti ter drugih učinkov, ki jih ni mogoče izmeriti v

denarju.

Prevladujoča doktrina v vzgoji in izobraževanju ima danes središče

v teorijah o človeškem kapitalu. Te teorije, pa če so še tako polne ideolo-

ških predsodkov, prikazujejo zelo resnično težnjo sodobnega kapitalizma

po mobiliziranju čedalje številčnejših vednosti z njihovim dvojnim pog-

ledom na produkcijske dejavnike in trgovsko blago. Ekonomisti s človeš-