Page 36 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem

ličnik (IQ), kreativnost, hitrost zaznavanja, talentiranost oz. nadarje-
nost; verbalna, oblikovalna, tehnična, glasbena ipd.).

A. Brezovec (2000) poudarja, da zaradi človeškega dejavnika storitve
ne morejo biti vsakič opravljene na enak način. Pravimo, da so turistične
storitve heterogene (neenake). Zaposleni in turisti s svojimi željami, po-
trebami in pričakovanji povzročajo, da se storitve od primera do prime-
ra razlikujejo. Prav zaradi osrednje vloge človeškega dejavnika storitev ni
mogoče popolnoma standardizirati.

Intelektualni kapital

Pred navedbo temeljnih opredelitev intelektualnega kapitala je smiselno

poudariti, da intelektualni kapital vključuje veliko več kot kateri koli dru-

36 gi izraz, ki ga ponuja literatura ali praksa s tega področja (Roos idr. 2000).
Po klasični teoriji ločimo pozitivno in negativno opredelitev inte-

lektualnega kapitala, ki predstavlja osnovo opredeljevanja področja. Po

prvotni, t. i. pozitivni opredelitvi je intelektualni kapital podjetja opre-

deljen kot vsota znanja vseh zaposlenih in praktične uporabe tega znanja,

in sicer zaščitnih znakov, blagovnih znamk ter procesov (Roos idr. 2000),

po negativni opredelitvi pa je intelektualni kapital vse v podjetju, kar lah-

ko ustvarja vrednost in je neotipljivo. Ta opredelitev intelektualni kapital

opredeljuje kot razliko med skupno oz. celotno vrednostjo podjetja, torej

tržno vrednostjo, in njegovo finančno vrednostjo, torej knjigovodsko vre-

dnostjo (Roos idr. 2000).

Intelektualni kapital danes številni avtorji najpogosteje opredeljuje-

jo kot neopredmeteno in skrito vrednost organizacije, ki ustvarja vred-

nost (Sveiby 2001). Vendar kljub neotipljivosti in neopredmetenosti ne

gre za skrito vrednost, saj se v podjetju odraža in jo je mogoče izmeri-

ti. Intelektualni kapital lahko namreč ustvari nov intelektualni kapital v

drugi obliki ali npr. finančni kapital. Po eni izmed tovrstnih opredelitev

je intelektualni kapital največkrat nezabeležena vrednost, ki je ponavadi

ne moremo poiskati v finančnih zapisih, edini vidni primeri intelektual-

nega kapitala pa so lahko blagovne znamke, avtorske pravice, znanje za-

poslenih, zaščitne znamke, raziskave, razvoj in podobno (Buckley 2000).

Po prav tako izpeljani opredelitvi predstavlja premoženje intelektualnega

kapitala vse nefinančne vire organizacije (Chatzkel 1998). Po še eni izmed

tovrstnih opredelitev pa je intelektualni kapital neopredmetena korpo-

rativna vrednost, ki ima ključno vlogo v današnjih sistemih za ustvarja-

nje vrednosti organizacij, in sicer tako v klasičnih poslovnih okoljih kot v

neprofitnih organizacijah (Daum 2003).