Page 38 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 38
ga razmišljanja in uvajanja sprememb, razmišljanja o problemih ter iska-
nja inovativnih rešitev. Razlikovanje med intelektualno prožnostjo ter
zmožnostmi in vedenjem temelji na dejstvu, da intelektualna prožnost
ni niti veščina niti vedenjski vzorec, temveč kombinacija obojega (Roos
idr. 2000).
Izobraževanje, učenje in znanje
Sleherno znanje vsebuje vsa druga znanja, ki so se vanj integrirala, še pre-
den smo ga dali od sebe, in vsebuje vsa tista znanja, ki se bodo vanj še inte-
grirala v prihodnje. Ljudje povečamo svoje znanje tako, da skupaj delamo.
Znanje je namreč neizčrpen vir, ki ga je nemalokrat moč izkoriščati pov-
sem brezplačno. Eksternalija pomeni, da nekateri posamezniki, podjetja,
regije ali države lahko uporabljajo neko dobrino, ne da bi jih ta kaj stala.
38 V tem primeru dobrina obstaja v okolju ali jo je proizvedel nekdo drug, in
sicer v druge namene, pa je prišlo do nekakšne pomnožitve njene uporabe
neodvisno od tega, čemu je bila sprva namenjena. Znanje je namreč moč
uporabiti na mnogotere načine in je torej pogost vir, v nasprotju s stvar-
nimi viri, ki veljajo za redke. Znanje je eno glavnih gibal današnje ekono-
mije. Proizvajalci danes tekmujejo tako, da zmanjšujejo stroške in/ali iz-
boljšujejo izdelke (storitve) za kupce, ki so že tako zasičeni z nestvarnimi
dobrinami. Podjetja so konkurenčna, če so prepoznavna, drugačna. Člo-
veški kapital je težko pridobiti in znati je treba sodelovati z ljudmi, ki ta
kapital imajo (Findeisen 2004).
Učeči naj bi bil zmožen samostojno opravljati dejavnosti in sprejema-
ti odločitve v zvezi z učenjem, to je (Jelenc 1998): pripraviti učenje (izra-
biti cilje, razjasniti njihov pomen, se motivirati in se začeti učiti), izpelja-
ti dejavnosti, povezane z učenjem (potrebne za zapomnitev, razumevanje,
povezovanje, uporabo znanja), uravnati učne dejavnosti (preverjati, ali so
uspešne; popravljati, če niso), ovrednotiti dosežke (dati si povratno infor-
macijo, ali je bil proces učenja dober, ali so dosežki taki, kot sem želel/-a)
in vzdrževati potrebno motivacijo in zbranost.
Učenje je v primerjavi z izobraževanjem kompleksnejši pojem. Ne
moremo ga očistiti niti čustvenih niti vrednostnih sestavin. Izobraževa-
nje je bilo vseh teh komponent očiščeno vsaj v pomenu, ki mu ga pripi-
sujejo njegovi načrtovalci, ko ga določijo s kognitivnimi cilji. Samo s poj-
mom izobraževanje ne moremo pojasniti vseh učinkov učenja.
Hudson (1993) poudarja, da je treba razumeti, da bistvo znanja ni v
knjigah, ampak v mislih posameznikov.
Posameznik se mora nenehno učiti, sprejemati spremembe in se pri-
lagoditi novim zahtevam ter potrebam delovnega mesta ter družbe kot
nja inovativnih rešitev. Razlikovanje med intelektualno prožnostjo ter
zmožnostmi in vedenjem temelji na dejstvu, da intelektualna prožnost
ni niti veščina niti vedenjski vzorec, temveč kombinacija obojega (Roos
idr. 2000).
Izobraževanje, učenje in znanje
Sleherno znanje vsebuje vsa druga znanja, ki so se vanj integrirala, še pre-
den smo ga dali od sebe, in vsebuje vsa tista znanja, ki se bodo vanj še inte-
grirala v prihodnje. Ljudje povečamo svoje znanje tako, da skupaj delamo.
Znanje je namreč neizčrpen vir, ki ga je nemalokrat moč izkoriščati pov-
sem brezplačno. Eksternalija pomeni, da nekateri posamezniki, podjetja,
regije ali države lahko uporabljajo neko dobrino, ne da bi jih ta kaj stala.
38 V tem primeru dobrina obstaja v okolju ali jo je proizvedel nekdo drug, in
sicer v druge namene, pa je prišlo do nekakšne pomnožitve njene uporabe
neodvisno od tega, čemu je bila sprva namenjena. Znanje je namreč moč
uporabiti na mnogotere načine in je torej pogost vir, v nasprotju s stvar-
nimi viri, ki veljajo za redke. Znanje je eno glavnih gibal današnje ekono-
mije. Proizvajalci danes tekmujejo tako, da zmanjšujejo stroške in/ali iz-
boljšujejo izdelke (storitve) za kupce, ki so že tako zasičeni z nestvarnimi
dobrinami. Podjetja so konkurenčna, če so prepoznavna, drugačna. Člo-
veški kapital je težko pridobiti in znati je treba sodelovati z ljudmi, ki ta
kapital imajo (Findeisen 2004).
Učeči naj bi bil zmožen samostojno opravljati dejavnosti in sprejema-
ti odločitve v zvezi z učenjem, to je (Jelenc 1998): pripraviti učenje (izra-
biti cilje, razjasniti njihov pomen, se motivirati in se začeti učiti), izpelja-
ti dejavnosti, povezane z učenjem (potrebne za zapomnitev, razumevanje,
povezovanje, uporabo znanja), uravnati učne dejavnosti (preverjati, ali so
uspešne; popravljati, če niso), ovrednotiti dosežke (dati si povratno infor-
macijo, ali je bil proces učenja dober, ali so dosežki taki, kot sem želel/-a)
in vzdrževati potrebno motivacijo in zbranost.
Učenje je v primerjavi z izobraževanjem kompleksnejši pojem. Ne
moremo ga očistiti niti čustvenih niti vrednostnih sestavin. Izobraževa-
nje je bilo vseh teh komponent očiščeno vsaj v pomenu, ki mu ga pripi-
sujejo njegovi načrtovalci, ko ga določijo s kognitivnimi cilji. Samo s poj-
mom izobraževanje ne moremo pojasniti vseh učinkov učenja.
Hudson (1993) poudarja, da je treba razumeti, da bistvo znanja ni v
knjigah, ampak v mislih posameznikov.
Posameznik se mora nenehno učiti, sprejemati spremembe in se pri-
lagoditi novim zahtevam ter potrebam delovnega mesta ter družbe kot
