Page 39 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 39
Človeški kapital 39
celote. Učenje je tako za načrtovanje kariere izjemno pomembno. Na
tej podmeni temeljijo teorije učenja, po katerih je razvoj kariere odvisen
predvsem od posameznikovega učenja.
Po Stonehousu in Pembertonu (1999) je kognicija opredeljena kot
zmožnost posameznika za učenje in prilagajanje okolju. Kognitivne
zmožnosti so sposobnosti posameznika za pridobivanje, hranjenje, ma-
nipulacijo, analizo in interpretacijo informacij, ki se v končni fazi kažejo
kot časovno ustrezne odločitve. Posameznik z dobro razvito zmožnostjo
kognicije je svojo usklajenost z zunanjim okoljem (tj. posameznik zmore
doseči cilje, ki so cenjeni v družbeno-kulturnem okolju, kjer deluje) spo-
soben povečati z asimilacijo (usvojitvijo) novih informacij ali akomodaci-
jo (prilagoditvijo) svojih obstoječih miselnih modelov. V procesu kogni-
tivnega razvoja spreminja oz. dopolnjuje svoje miselne modele, kar mu v
splošnem omogoča, da se laže prilagaja različnim okoliščinam (premore
več raznovrstnosti), deluje zanesljiveje oz. predvidljiveje in je na splošno
robustnejši ob vse več spremembah v svojem okolju.
J. S. Eccles in Wigfield (2002) navajata, da imajo posamezniki, ki so
v svojem procesu učenja in doseganju zastavljenih ciljev zelo dejavni, nas-
lednje značilnosti:
– verjamejo, da morajo sami poskrbeti za doseganje lastnih ciljev in
da ne morejo biti odvisni od tuje volje ali od dejavnosti, ki jih iz-
vaja nekdo drug;
– verjamejo, da lahko sami dovolj učinkovito dosežejo zastavljene
cilje;
– za doseganje cilja uporabljajo različne vedenjske strategije in te
prilagajajo glede na okoliščine, v katerih delujejo.
Avtorja pri raziskavi s področja motivacije, prepričanj, vrednot in ci-
ljev, velik pomen pripisujeta teoriji osredotočanja na pričakovanja za us-
peh, teoriji, ki se osredotoča na delovne vrednosti, teoriji, ki vključuje pri-
čakovanja in vrednote, ter teoriji, ki vključuje motivacijo in spoznanja.
Izobraževanje je splošen pojem in se ne nanaša na konkretno izobraz-
bo, ki jo izobraževalec pridobi v tej ali oni šoli s študijem določene lite-
rature in podobno. Nanaša se na proces posredovanja in usvajanja dolo-
čenega znanja, ki predstavlja v kak sistem vgrajene resnice in spoznanja;
ko vrednotimo izobraževanje, vrednotimo resnice in spoznanja. Tradici-
onalno sta izobraževanje in vzgajanje večkrat obravnavana kot priprava
za življenje, danes pa že pravimo, da je izobraževanje v mladosti le pripra-
va za permanentno izobraževanje. Na splošno izobraževanje definiramo
kot proces pridobivanja znanja in formiranja spretnosti ter navad, kar naj
celote. Učenje je tako za načrtovanje kariere izjemno pomembno. Na
tej podmeni temeljijo teorije učenja, po katerih je razvoj kariere odvisen
predvsem od posameznikovega učenja.
Po Stonehousu in Pembertonu (1999) je kognicija opredeljena kot
zmožnost posameznika za učenje in prilagajanje okolju. Kognitivne
zmožnosti so sposobnosti posameznika za pridobivanje, hranjenje, ma-
nipulacijo, analizo in interpretacijo informacij, ki se v končni fazi kažejo
kot časovno ustrezne odločitve. Posameznik z dobro razvito zmožnostjo
kognicije je svojo usklajenost z zunanjim okoljem (tj. posameznik zmore
doseči cilje, ki so cenjeni v družbeno-kulturnem okolju, kjer deluje) spo-
soben povečati z asimilacijo (usvojitvijo) novih informacij ali akomodaci-
jo (prilagoditvijo) svojih obstoječih miselnih modelov. V procesu kogni-
tivnega razvoja spreminja oz. dopolnjuje svoje miselne modele, kar mu v
splošnem omogoča, da se laže prilagaja različnim okoliščinam (premore
več raznovrstnosti), deluje zanesljiveje oz. predvidljiveje in je na splošno
robustnejši ob vse več spremembah v svojem okolju.
J. S. Eccles in Wigfield (2002) navajata, da imajo posamezniki, ki so
v svojem procesu učenja in doseganju zastavljenih ciljev zelo dejavni, nas-
lednje značilnosti:
– verjamejo, da morajo sami poskrbeti za doseganje lastnih ciljev in
da ne morejo biti odvisni od tuje volje ali od dejavnosti, ki jih iz-
vaja nekdo drug;
– verjamejo, da lahko sami dovolj učinkovito dosežejo zastavljene
cilje;
– za doseganje cilja uporabljajo različne vedenjske strategije in te
prilagajajo glede na okoliščine, v katerih delujejo.
Avtorja pri raziskavi s področja motivacije, prepričanj, vrednot in ci-
ljev, velik pomen pripisujeta teoriji osredotočanja na pričakovanja za us-
peh, teoriji, ki se osredotoča na delovne vrednosti, teoriji, ki vključuje pri-
čakovanja in vrednote, ter teoriji, ki vključuje motivacijo in spoznanja.
Izobraževanje je splošen pojem in se ne nanaša na konkretno izobraz-
bo, ki jo izobraževalec pridobi v tej ali oni šoli s študijem določene lite-
rature in podobno. Nanaša se na proces posredovanja in usvajanja dolo-
čenega znanja, ki predstavlja v kak sistem vgrajene resnice in spoznanja;
ko vrednotimo izobraževanje, vrednotimo resnice in spoznanja. Tradici-
onalno sta izobraževanje in vzgajanje večkrat obravnavana kot priprava
za življenje, danes pa že pravimo, da je izobraževanje v mladosti le pripra-
va za permanentno izobraževanje. Na splošno izobraževanje definiramo
kot proces pridobivanja znanja in formiranja spretnosti ter navad, kar naj
