Page 50 - Kaluža, Vojko, in Štefan Bojnec. 2019. Človeški kapital, organizacijska klima in uspešnost poslovanja turističnih agencij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 50
Timsko delo
Timsko delo (Riley 2001) zahteva, da si vsi člani prizadevajo v isti smeri
in ne da se posameznik obda z oklepom in varuje svoj položaj pred vsako-
mer. Timsko delo je edina pot, po kateri lahko dosežemo trenutke vrhun-
skih doživetij, ustvarjamo preboje, ki nam določijo kariero, izpolnimo
življenje s trajnim občutkom smisla, saj je vsak tim postavitev prizorišča,
je prostor, kjer odigramo igro svojega življenja. Kadar se naš tim odliku-
je, zmagamo. Naša najboljša prizadevanja skupaj s prizadevanji soigralcev
zrastejo v nekaj, kar je veliko večje od tistega, kar bi dosegli sami.
Timski način dela je nepogrešljiv takrat, ko pot reševanja, rešitev,
število rešitev in način reševanja problema niso znani. Tedaj so dobro-
došla številna mnenja, ki po usklajevanju lahko dajo najboljšo rešitev. V
takšnih primerih skušamo sestaviti skupino ljudi s podobnim, vendar he-
50 terogenim znanjem in s takšnimi osebnostnimi lastnostmi, ki omogočajo
hitro nastajanje tima (Lipičnik 1998).
Na začetku tretjega tisočletja gre za razvoj nove, sodobne organizira-
nosti podjetij, kjer je znanje najpomembnejši vir, ki ga je mogoče obrav-
navati kot vhod in izhod organizacije. Intelektualni kapital podjetja, v
katerem se v osnovi nahaja znanje, predstavlja portfelj nevidnih sredstev
podjetja in je pomemben del celotne vrednosti podjetja. Čeprav ni v bi-
lanci stanja, je nesporno, da ima neko vrednost, ki predstavlja čedalje več-
ji delež celotne vrednosti podjetja. Intelektualni kapital vključuje številne
elemente, ki so v stalni interakciji in povezani s strukturo trga, družbe in
človeka kot najpomembnejšega elementa, ki ima znanje, osnovo za učin-
kovito uporabo sredstev in ustvarjanje dovolj dodane vrednosti za podje-
tje in njegove lastnike.
Ekonomska učinkovitost izobraževanja
Različne analize dejavnikov, ki vplivajo na gospodarski razvoj, so pokaza-
le znaten vpliv izobraženosti ali ravni človeškega dejavnika. Pogoj za us-
peh organizacije so ljudje in njihove zmožnosti. Slednje se delijo na (Li-
pičnik 1994, 4): sposobnosti – gre za zmožnosti, ki odločilno vplivajo na
reševanje težav s povsem neznanimi rešitvami; znanja – ta omogočajo re-
ševanje znanih problemov, takšnih, na katere je posameznik že naletel
in jih tudi rešil; spretnosti – to so zmožnosti, ki se nanašajo na človeko-
va motorična znanja in sposobnosti, osebne lastnosti, med katere prište-
vamo temperament.
Koristi od izobraževanja delimo na (Čelebič 2001, 18):
– zasebne – z zviševanjem izobrazbene ravni se zvišujejo tudi oseb-
ni dohodki,
Timsko delo (Riley 2001) zahteva, da si vsi člani prizadevajo v isti smeri
in ne da se posameznik obda z oklepom in varuje svoj položaj pred vsako-
mer. Timsko delo je edina pot, po kateri lahko dosežemo trenutke vrhun-
skih doživetij, ustvarjamo preboje, ki nam določijo kariero, izpolnimo
življenje s trajnim občutkom smisla, saj je vsak tim postavitev prizorišča,
je prostor, kjer odigramo igro svojega življenja. Kadar se naš tim odliku-
je, zmagamo. Naša najboljša prizadevanja skupaj s prizadevanji soigralcev
zrastejo v nekaj, kar je veliko večje od tistega, kar bi dosegli sami.
Timski način dela je nepogrešljiv takrat, ko pot reševanja, rešitev,
število rešitev in način reševanja problema niso znani. Tedaj so dobro-
došla številna mnenja, ki po usklajevanju lahko dajo najboljšo rešitev. V
takšnih primerih skušamo sestaviti skupino ljudi s podobnim, vendar he-
50 terogenim znanjem in s takšnimi osebnostnimi lastnostmi, ki omogočajo
hitro nastajanje tima (Lipičnik 1998).
Na začetku tretjega tisočletja gre za razvoj nove, sodobne organizira-
nosti podjetij, kjer je znanje najpomembnejši vir, ki ga je mogoče obrav-
navati kot vhod in izhod organizacije. Intelektualni kapital podjetja, v
katerem se v osnovi nahaja znanje, predstavlja portfelj nevidnih sredstev
podjetja in je pomemben del celotne vrednosti podjetja. Čeprav ni v bi-
lanci stanja, je nesporno, da ima neko vrednost, ki predstavlja čedalje več-
ji delež celotne vrednosti podjetja. Intelektualni kapital vključuje številne
elemente, ki so v stalni interakciji in povezani s strukturo trga, družbe in
človeka kot najpomembnejšega elementa, ki ima znanje, osnovo za učin-
kovito uporabo sredstev in ustvarjanje dovolj dodane vrednosti za podje-
tje in njegove lastnike.
Ekonomska učinkovitost izobraževanja
Različne analize dejavnikov, ki vplivajo na gospodarski razvoj, so pokaza-
le znaten vpliv izobraženosti ali ravni človeškega dejavnika. Pogoj za us-
peh organizacije so ljudje in njihove zmožnosti. Slednje se delijo na (Li-
pičnik 1994, 4): sposobnosti – gre za zmožnosti, ki odločilno vplivajo na
reševanje težav s povsem neznanimi rešitvami; znanja – ta omogočajo re-
ševanje znanih problemov, takšnih, na katere je posameznik že naletel
in jih tudi rešil; spretnosti – to so zmožnosti, ki se nanašajo na človeko-
va motorična znanja in sposobnosti, osebne lastnosti, med katere prište-
vamo temperament.
Koristi od izobraževanja delimo na (Čelebič 2001, 18):
– zasebne – z zviševanjem izobrazbene ravni se zvišujejo tudi oseb-
ni dohodki,
